V zadnjem času se v razpravah, ki jih vodijo nekateri  vplivni "strokovnjaki"  javnega zdravja spet kopičijo novice po katerih je uživanje konoplje veliko bolj škodljivo, kot je splošno (pri)znano. Opozarja se  na vse več mladostnikov, ki naj bi  pod vplivom ponovnega uvajanja konoplje in kanabinoidsov v medicino, posegali po konoplji v rekreativne namene .  Tudi v  sejnih dvoranah  Državnega zbora  in Vlade se odraža ta drža.  Vendar  so pregledi novejših raziskav za daljše časovno obdobju pokazali, da legalizacija konoplje za uporabo v medicini, pa tudi za odrasle, na splošno ni povečala uporabe konoplje med mladostniki. Tudi zadnja raziskava »Monitoring the Future« iz 2022 je pokazala, da je odstotek mladostnikov, ki so poročali o uporabi konoplje, ostal večinoma nespremenjen, potem ko se je leta 2021 znatno zmanjšal. Ta raziskava je eno najboljših epidemioloških orodij za spremljanje in razumevanje sprememb v uporabi psihoaktivnih substanc med mladimi skozi čas. Res pa je, da se je v ZDA leta 2021 znatno povečala uporaba konoplje med mladimi odraslimi od 19 do 30 et v primerjavi s prejšnjimi leti in dosegla zgodovinske najvišje vrednosti v tej starostni skupini.  

Zamolčanje oz. selektivno prebiranje informacij, statistično mešetarjenje ter pomanjkljivo predstavljanje dokazov o konoplji in vplivov regulacije   vodi v neučinkovito ali škodljivo politiko in tudi do nesorazmernih ukrepov pri kaznovanju uporabnikov konoplje, tudi bolnikov  tudi v SlovenIji. Zato je treba takšnemu načinu podajanja informacij nasprotovati.
Pripravil:  Prim. Dušan Nolimal, dr.med.

• Več

Inštitut ICANNA je v letu 2022 in 2023 sodeloval v projektu LAS Goričko: Gorički ole, v okviru katerega je postavil oljno klet. Ta je grajena na načelih trajnostne gradnje, skeletna konstrukcija, konopljin beton, glineni notranji ometi, apneni zunanji omet in zelena streha. To tehnologijo gradnje – brizganje konopljinega betona na skeletno konstrukcijo izvajajo pri slovenskemu podjetju Cogreen d.o.o..

Konoplja na našem planetu obstaja že dlje kot človek. Ta rastlina je bila v preteklosti izjemno cenjena, kar dokazujejo številne arheološke najdbe. V grobnicah nekaterih nekdanjih veljakov so denimo našli skrbno položena semena in tudi cvetove konoplje.

• Več

Vodilni partner operacije: Občina Šalovci; Šalovci 162, 9204 Šalovci

Partnerji operacije: Društvo za prepih znanja in informacij Vöter, Gregorčičeva ulica 6, 9000 Murska Sobota; Kocljevina – zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, Prosenjakovci 67c, 9207 Prosenjakovci; PE GO – Inštitut ICANNA, Gornji Petrovci 16, 9203 Gornji Petrovci; Čebelji gradič, d. o. o., Serdica 1d, 9262 Rogašovci.

Tematsko področje ukrepanja: Razvoj osnovnih storitev. Varstvo okolja in ohranjanje narave.

Ukrep po SLR: Razvoj turizma z vključevanjem naravne in kulturne dediščine.

Specifični cilj: Izboljšati turistično privlačnost območja LAS z izkoriščanjem kulturnih in naravnih danosti. Zagotovitev infrastrukturnih pogojev za izboljšanje pogojev za preživljanje prostega časa ter za športno-rekreacijsko udejstvovanje. Ohraniti stanje naravnega okolja, biotsko raznovrstnost ter kulturno dediščino območja.

Namen operacije: Osnovni namen operacije je, da se z novim turističnim produktom, novim večnamenskim Centrom Volčin, izvedbo celovite promocijske kampanje ter izvedbo ostalih aktivnosti, ki so v domeni projektnih partnerjev novo vzpostavljene partnerske mreže, zagotovijo dodatni nujno potrebni pogoji, da bi se trajnostni turizem v ruralnem območju Goričkega lahko razmahnil vse do svoje optimalne meje (ki je za sedaj še vedno precej odmaknjena). S to operacijo se bo najprej vzpostavil nov turistični produkt, ki bo pokrival praktično celotno območje Goričkega in bo interaktiven, osebno-izkustev, dinamičen, skratka atraktiven. Povezoval bo izpostavljene elemente naravne in kulturne dediščine, kar bo obiskovalca na njegovem raziskovanju vodilo od enega do drugega cilja (s čimer bo prečesal velik del Goričkega) ter s tem spoznal marsikaj novega in zanimivega, tisto torej, kar bi sicer najverjetneje povsem spregledal ali kar običajno niti ni uvrščeno na katerega od že obstoječih seznamov »zakladov« Goričkega. Recimo: malokdo je bil že pri izviru Krke v Čepincih. Ponudba ogleda tega izvira pa bo nujno povezana tudi s ponudbo (ogledom) graničarskega muzeja v Čepincih in TNC Peterloug v Markovcih, saj pot do izvira vodi mimo obeh. Z operacijo se bo vzpostavil torej povsem nov večnamenski center Volčin, ki bo lociran v središču Šalovcev, kjer so se v dobršni meri že uredile zunanje površine tega javnega, družabnega in prireditvenega prostora. Z nevsiljivo arhitekturo tega pritličnega in nasploh ne prevelikega ter pretežno leseno-steklenega objekta, ki se bo lepo vklapljal v okolico, se bo pridobil prepotrebni prostor za najrazličnejše namene: kot sedež novoustanovljenega Zavoda za turizem, šport in kulturo Šalovci, kot prostor srečevanja mladih in starih, kot prireditveni prostor za priložnostne razstave, delavnice, sestanke, kot trgovinica lokalnih in regijskih produktov in nenazadnje tudi kot informacijska točka za obiskovalce. S tem bo ta prostor zapolnil vrzel, ki trenutno zeva na področju infrastrukturne pa tudi kadrovske zadostnosti za ustrezno prezentirano, promovirano ter trženo turistično ponudbo v tem delu Goričkega. Tu bodo prostor za svoje delovanje našli tudi člani Društva dišeči volčin ter Madžarske samoupravne narodne skupnosti, ko bodo organizirali različne dogodke: razstave, delavnice, seminarje, srečanja

Dolgoročnost in trajnost rešitev je zagotovljena že z življenjsko dobo obeh naložb: tako center Volčin, kot notranja oprema v centru Kocljevina, bosta svojemu namenu služila ne samo leta, ampak desetletja, saj bosta upravljani s strani dveh partnerjev, ki imata na lokacijah obeh naložb svoj sedež oziroma svoje prostore. Preprosto rečeno: dokler bo obstajala Občina Šalovci s svojim javnim Zavodom za turizem, šport in kulturo ter Zavod Kocljevina, tako dolgo bosta obe naložbi v turistični rabi. Tudi tretji partner (Inštitut Icanna) bo del ponudbe novega turističnega produkta izvajal kar na sedežu inštituta. Turistična kmetija, ki je četrti partner, pa se profesionalno ukvarja s kreiranjem in trženjem turističnih storitev in ji je prav tako v interesu, da se trajno ohranja aktualnost in tržna privlačnost tovrstnih turističnih pridobitev.

Cilji operacije: povečati obisk Goričkega s strani domačih, tujih, individualnih in organiziranih gostov, ki temelji na načelih trajnostnega turizma ter na privlačen in hkrati premišljeno uravnotežen način izkorišča danosti naravne in kulturne dediščine v tem prostoru. Naslednji cilj, ki se navezuje na prejšnjega, je povečanje turističnih kapacitet in ponudbe na območju LAS Goričko z izgradnjo večnamenskega centra Volčin ter novim turističnim produktom Volčin. Nenazadnje pa je cilj tudi ozaveščenost obiskovalcev območja LAS ter lokalnega prebivalstva glede vseh štirih horizontalnih ciljev ter pomena ohranjanja naravne in kulturne dediščine tudi zaradi koristi, ki jih to prinaša za turistični razvoj območja. Ob vsem tem pa velja dodati že cilj promocije LAS Goričko kot turistične destinacije – zlasti preko ponudbe novega turističnega produkta. Kazalniki realizacije ciljev operacije so tako nov večnamenski center Volčin (izhodiščno stanje 0, novo stanje 1), nov turistični produkt ( izhodiščno stanje 0, novo stanje 1), izvedba posebne promocijsko-ozaveščevalne kampanje (izhodiščno stanje 0, novo stanje 1), na to pa se veže tudi povečano število obiskovalcev tega območja (izhodiščno stanje centra Volčin je 0, koliko pa bo končno, je težko napovedati – verjetno nekaj sto obiskovalcev).

Ostali cilji

Operacija dosledno zasleduje tudi vse 4 horizontalne cilje – prav zaradi teh ciljev so bile v operacijo vključene aktivnosti kot je izobraževanje ter demonstracije na terenu glede sonaravnega obdelovanja zemlje, blaženja klimatskih sprememb ter predavanja o enakosti med spoloma. Operacija predstavlja zaključeno celoto in zlasti s profesionalizacijo dela v okviru Zavoda za turizem Šalovci in novega Centra Volčin se zagotavlja dolgoročnost oziroma trajnost njenega izvajanja.

Rezultati operacije: 1 nov večnamenski center Volčin, 1 nov turistični produkt, 20 izvedenih delavnic / izobraževanj, 1 izvedena celovita promocijska kampanja.
Obdobje izvajanja operacije: 1. 6. 2021 – 31. 10. 2022
Celotna vrednost operacije v EUR: 119.246,16
Znesek sofinanciranja v EUR: 80.670,63
Kontakt: info@salovci.si, 02 559 80 50
Povezava na spletno stran Evropske komisije, namenjene EKSRP: http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm;
Povezava na spletno stran PRP: www.program-podezelja.si/.

Glede na znanstvena dognanja v zadnjih desetletjih, kar v zadnjih letih vključuje tudi standardizirane klinične študije (objave), ima konoplja neizpodbitno možno klinično korist pri določenih zdravstvenih stanjih. Iz tega sledi, da njena ne-uporaba povzroča zdravstveno škodo družbi in je posledično nedopustna. Za doseganje cilja medicine, torej nudenja najboljše možne zdravstvene oskrbe bolnikov, je nujna vpeljava kanabinoidov  v zdravstveni sistem, diskusija o njeni vpeljavi v medicino pa ne sme biti nikakor pogojena z diskusijo o pravnem stanju uporabe kanabinoidov izven medicine, torej v rekreativne namene. Potrebna je ostra ločitev med obravnavo konoplje za uporabo v medicini (nosilec zdravljenja je zdravnik) in tisto, ki ga uporabljajo laiki v razne namene izven uradne medicine, tudi za zdravljenje.
Za vzpostavitev stanja po etičnih in strokovnih kriterijih medicine bi bilo treba zagotoviti stanje, ko je do kanabinoidov pod zdravniškim nadzorstvom omogočen dostop vsem, ki bi lahko od tega imeli klinično korist.

Za to so potrebni naslednji koraki:

1. Prerazvrstitev konoplje in kanabinoidov iz 1. skupine prepovedanih drog v nižjo skupino. Kriterija za uvrstitev v 1. skupino prepovedanih substanc sta dva:

• Odsotnost možnosti uporabe v zdravstvene namene: kot rečeno, danes je teža dokazov za korist v zdravstvene namene veliko prevelika, da bi se to stališče lahko strokovno zagovarjalo
• Velika nevarnost za razvoj odvisnosti: ker je odvisnost kompleksen pojem, ki se v različnih kontekstih različno definira, tukaj ni možno trditi, da konoplja in kanabinoid temu kriteriju ne ustrezajo. Je pa možnost odvisnosti tudi mogoče primerjati z drugimi substancami, ki so v nižjih skupinah, na primer kokain, itd. Uporaba kanabinoidov pri bolnikih z neozdravljivo kroničnimi boleznimi, pri katerih so dolgoročni neželeni učinki in nevarnost nastanka odvisnosti manj pomembni.

2. Po hitrem postopku urejen sistem za predpisovanje kanabinoidov. Tu je pomembno, da se omogoči dostop do kanabinoidov v vseh oblikah, ki imajo potencialno boljšo klinično korist kot ostale, kar vključuje medicinsko konopljo kot integralni rastlinski pripravek. Danes so sistemi za izdelavo in predpisovanje tovrstnih zdravil razviti že v mnogih državah po svetu (ZDA, Izrael, Kanada, Nizozemska, Nemčija …), kar lahko služi za zgled, kako dotično urediti v Sloveniji, tako s pravnega, kot logističnega in finančnega vidika.

• To vključuje tudi organizacijo ustvarjanja uradnih strokovnih smernic za uporabo kanabinoidov. Tudi na tem področju so lahko za zgled mnoge razvite države, ki imajo to področje že urejeno.

3. Izobraževanje zdravstvenega kadra na tem področju. Zaradi odsotnosti raziskovalne obravnave konoplje v medicini do pred kratkim ter splošne stigmatizacije kot nevarne droge, so informacije o endokanabinoidnem sistemu, kanabinoidih in konoplji popolnoma odsotni iz šol in izobraževanj slovenskega zdravstvenega osebja. Za uspešno uvrstitev konoplje in kanabinoidov v medicino je nujno ta manjko znanja zapolniti z dostopnimi izobraževanji.

4. Omogočanje in financiranje raziskovanja na področju uporabe kanabinoidov v medicini je zelo pomembno, o čemer priča tudi dejstvo, da so evropski poslanci pozvali k oblikovanju pravne definicije konoplje v medicinske namene in državam članicam predlagali, da zagotovijo sredstva za raziskave in razvoj na tem področju. Slovenija še ni sledila tem naprednim trendom, čeprav bi prav na tem področju lahko bili med vodilnimi državami, saj imamo vse pogoje za izvedbo odličnih in nujno potrebnih raziskav.

5. Pri uporabi kanabinoidov v medicinske namene se sklicujemo tudi na Helsinško deklaracijo, 32 odstavek: »Pri zdravljenju bolnika, pri katerem ni dokazanih profilaktičnihm diagnostičnih in terapevtskih metod ali so te neučinkovite, sme zdravnik po pridobljeni bolnikovi privolitvi, ki temelji na skrbni poučenosti, uporabiti nedokazane profilaktičnem diagnostične in terapevtske ukrepe, če po njegovi presoji dajejo upanje za rešitev življenja, povrnitev zdravja ali olajšanje trpljenja. Kadar je mogoče, naj ti ukrepi postanejo predmet raziskave, načrtovane tako, da bo mogoče njihovo varnost in učinkovitost ocenjevati. V vseh primerih je treba nove informacije zapisati in kadar je primerno, tudi objaviti. Vse ostale ustrezne smernice te deklaracije je treba vselej upoštevati.«.

Oktober 2021
Prim. Josipina Ana Červek, dr. med., konzultant za internistično onkologijo in paliativno medicino.
Prof. dr. David Neubauer, dr. med., svetnik, otroška nevrologija, pediatrija
Željko Perdija, dr. med., pulmologija in gastroenterologija
Prof. dr. Tamara Lah, znanstvena svetnica
mag. Dušan Nolimal, dr. med. specialist socialne medicine
Doc. dr. Tanja Bagar, mikrobiologinja, direktorica inštituta Icanna

• Dopis k stališčem