I.CANNA.BLOG

Kako psihoaktivna konoplja vpliva na možgane mladostnikov

Datum prispevka: 13.05.2022

Pretekle raziskave o dolgoročnih učinkih konoplje na možgane so se osredotočale predvsem na problematične in kronične uporabnike v »rekreativne« namene. Zato ni jasno, ali obstaja varna raven uporabe konoplje pri mladostnikih. Prav tako ni znano, ali so možne možganske spremembe, povezane z zlorabo konoplje, trajne ali pa si možgani sčasoma opomorejo. Mnogi ljudje so konopljo v mladosti uporabljali tudi več let in ne vemo, ali so si naredili nepopravljivo škodo.

Človeški možgani se razvijajo v zelo dolgem časovnem obdobju – razvoj se začne že v nosečnosti in nadaljuje v otroštvu in celo v zgodnji odraslosti. Če motimo te procese, se lahko pri občutljivih posameznikih pojavijo tudi trajne posledice na možganih. Poleg tega lahko uporaba konoplje med nosečnostjo (to velja tudi za nekatere druge rastline, snovi in okoljske dejavnike) poviša zdravstvena tveganja za novorojenčka, vključno z majhno rojstno težo in zmanjšanjem rasti.

Konoplja je obetavna pri zdravljenju različnih stanj in bolezni

Vendar se konoplja ne uporablja le v mladostništvu in za »zadevanje«, ampak je zelo obetavna pri zdravljenju različnih zdravstvenih stanj, vključno z bolečinami, mišičnimi krči, napadi in slabostjo zaradi kemoterapije raka pri mladih in tudi odraslih.

Izkazalo se je, da konoplja z veliko vsebnostjo tetrahidrokanabinola (THC) in malo kanabidiola (CBD) kratkoročno škoduje funkcijam, kot so pozornost, spomin, učenje in odločanje. Ti učinki lahko trajajo še nekaj dni po tem, ko »zadetost« izzveni. Vsakodnevna uporaba močne konoplje v adolescenci ali zgodnji odrasli dobi je lahko povezana s slabo šolsko uspešnostjo, večjo brezposelnostjo in odvisnostjo od storitev socialnega varstva ter manjšim zadovoljstvom z življenjem. Ni jasno, koliko k tem negativnim življenjskim izkušnjam pripomore prav konoplja.

Ugotovljeno je, da dejavniki, na primer negativen vpliv vrstnikov in vedenja v prostem času, čustvene stiske in (normalna) nagnjenost k tveganemu vedenju, spodbujajo mlade k rabi konoplje s posledičnimi slabimi življenjskimi izidi. Vprašanje, koliko raba konoplje v mladosti povzroča te negativne učinke in ali je le del različnih dejavnikov ranljivosti, ostaja odprto. Tudi medicinsko indicirana uporaba konoplje ima lahko stranske učinke.

Vztrajna raba psihoaktivne konoplje je lahko povezana z upadom IQ

Raziskave, ki so dalj časa sledile življenjski poti mladih po prvem zaužitju konoplje, so pokazale, da je vztrajna uporaba psihoaktivne konoplje lahko povezana z upadom inteligenčnega količnika (IQ), posebej zaradi vplivov na čelno mož¬gansko skorjo, ki je glavna za načrtovanje, presojo, odločanje in gradnjo odrasle osebnosti. Ponavljajoča se izpostavljenost THC zmanjša celično aktivnost v endokanabinoidnem sistemu in upočasni njegovo zorenje v mladostniških možganih.

Nekatere raziskave so pokazale dejanske možganske spremembe pri najstnikih in mladih odraslih, ki so dalj časa, pogosto in redno kadili konopljo. Odkrili so dokaze o strukturnih možganskih nepravilnostih in tudi o spremenjeni nevronski aktivnosti. Proučevali so redne uporabnike konoplje, ki so začeli pred 16. letom. Pri njih so bila tveganja za trajnejše okvare možganov višja v primerjavi z uporabniki, ki so začeli kaditi po 16. letu. Zgodnji kadilci so naredili dvakrat več napak na psiholoških testih, ki so vključevali načrtovanje, prilagodljivost, abstraktno razmišljanje in zaviranje neustreznih odzivov.

Tudi v primerjavi z neuporabniki so imeli mladi kadilci konoplje spremembe v obliki, volumnu in gostoti sive snovi v dveh možganskih regijah, ki ju povezujemo z odvisnostjo: nucleus accumbensu (ki igra vlogo pri motivaciji, užitku in predelavi nagrajevanja) in amigdali (ki je vključena v spomin, čustva in odločanje). Bolj pomembne razlike so imeli udeleženci, ki so kadili pogosteje.

Še veliko odprtih vprašanj

Raziskovalni izsledki, ki opozarjajo na »veliko škodljivost« kajenja konoplje za mlade možgane, pa nikakor niso bili dokončni. Novejše raziskave nenormalnosti možganov niso potrdile. Vzrok naj bi bil v neustreznem metodološkem nadzorovanju rabe alkohola in drugih vplivov na mladostniške možgane.

Dokazi o »veliki škodljivosti« konoplje za mladostniške možgane so torej še vedno frustrirajoče mešani. Medtem ko so nekatere raziskave odkrile povišano tveganje za motnje razpoloženja in psihotične simptome med mladimi uporabniki konoplje, so druge ugotovile, da uporaba med najstniki ni povišala tveganja za poznejšo depresijo ali psihoze. Te motnje so se praviloma pojavile med osebami z osebno ali družinsko anamnezo duševnih motenj in/ali odvisnosti.

Pojavljajo se tudi nove metode rabe konoplje, vključno z vejpanjem visoko koncentriranih konopljinih ekstraktov, ki vsebujejo celo več THC kot konopljina smola (hašiš). Težave pomenijo tudi priljubljeni živilski izdelki iz konoplje. Uporabniki pogosto nimajo jasnega občutka, kaj je »zmeren odmerek«. Ker živilski izdelki s konopljo potrebujejo več časa, da se presnovijo, uporabniki zlahka pretiravajo, medtem ko čakajo na psihoaktivne učinke.

Združevanje tveganj

Zaradi prepovedi konoplje se na trgu prepovedanih drog pojavlja tudi veliko bolj psihoaktivna in zaradi možnih kontaminacij nevarna konoplja, širi pa se tudi uporaba nevarnih sintetičnih kanabinoidov. Medtem ko so podatki omejeni, je verjetno, da bo kombinacija nekaterih snovi povišala tveganje za neželene vplive uporabe konoplje na možgane. Zaskrbljenost glede vplivov rabe konoplje na mladostniške možgane je treba vrednotiti skupaj s sočasno uporabo alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, tudi zdravil. Prav tako lahko številne navadne kemikalije, ki so lahko široko dostopne v domačem, delovnem in šolskem okolju, ogrožajo nevrorazvoj pri otrocih vseh starosti.

Prepoved ne zmanjšuje uporabe

Kot pri vsakem tveganem vedenju je najučinkovitejša metoda za zniževanje tveganj izogibanje tem vedenjem. Enako velja za uporabo konoplje. Vendar prepoved mladoletnikom ne preprečuje in ne zmanjšuje dostopa do konoplje, saj je rastlina zlahka dostopna. Prepričan sem, da je prepoved nepotrebna, celo škodljiva. Dekriminalizacija, legalizacija in ustrezna regulacija bi državi omogočile boljši nadzor nad pridelavo, proizvodnjo, testiranjem, označevanjem, distribucijo in prodajo konoplje odraslim. S koncem prepovedi bi vzpostavili pravno razlikovanje med mladoletnimi in odraslimi uporabniki konoplje, kar bi omogočilo strogo uveljavljanje pravil, ki mladim omejujejo dostop do konoplje.

Najstniki redko mislijo, da bodo lahko imeli težave, povezane z rabo konoplje, zato je pomembno, da se starši in zdravniki z otrokom zgodaj pogovarjajo o tveganjih. Pogovor lahko pripomore k odložitvi prve uporabe in zaščiti njihovih možganov. Če mladostnik že uporablja konopljo, poskusite postavljati neobsojajoča vprašanja odprto in radovedno.

Sporočila, da konoplja uniči možgane in se ne sme nikoli pokusiti, so preveč poenostavljena in pretirana, tudi zavajajoča ob dejstvu, da ima večina mladih drugačno izkušnjo. Netransparentna in selektivna sporočila širijo strah in nevednost. Tisti mladi, ki se odločijo za uporabo konoplje, tvegajo zakasnitev v socialnem razvoju in možne vplive na duševno zdravje. Verjetnost in resnost teh tveganj se razlikujeta glede na značilnosti posameznih uporabnikov, vzorce uporabe in lastnosti izdelkov iz konoplje.

Vplivi konoplje so še posebej izraziti pri prepogosti uporabi izdelkov z velikim deležem THC. Zamaknitev prve uporabe konoplje, alkohola ter vseh potencialno nevarnih rastlin in snovi vsaj do poznega mladostništva (približno do 21. ali 25. leta) bo znatno znižala verjetnost ali resnost možnih škodljivih zdravstvenih in socialnih posledic.