I.CANNA.BLOG

Konoplja, zmanjševanje škode in mladi

Datum prispevka: 22.03.2022

Nihče ne dvomi, da je raba konoplje, pa tudi vseh psihoaktivnih snovi in zdravil, za razvijajoče se možgane lahko nevarna. Zato moramo preprečevati otrokom in mladini, da bi jo uporabljali v rekreativne namene. Toda le redko se govori o tem, da lahko prepoved konoplje in kriminalizacija mladih uporabnikov povzročata še več škode.

Po uporabi konoplje med mladostniki sodi Slovenija med države z velikim deležem uporabnikov, pri čemer mladostniki zelo lahko dostopajo do konoplje. Na tej podlagi se zavračajo vsa prizadevanja za legalizacijo in regulacijo konoplje za bolnike in še bolj za odraslo prebivalstvo; s tem pa se jemlje možnost tudi za boljši nadzor nad rabo konoplje med mladimi. Čeprav se strinjam s splošno oceno glede povezanih zdravstvenih tveganj uporabe konoplje pri mladih, ki so ključna ranljiva populacija, se nikakor ne strinjam (skupaj z delom stroke) z ocenami, da bi njena legalizacija z ustrezno regulacijo delovala proti varovanju zdravja, zlasti mladih.

Ker številne države v zadnjem desetletju legalizirajo uporabo konoplje v medicini, nekatere tudi za odrasle, najstniki morda dobivajo sporočilo, da je konoplja varna. Čeprav je konoplja med šolarji najpogosteje uporabljena prepovedana droga, lahko za nekatere posameznike pomeni resno tveganje za zdravje. Najstniki so bolj dovzetni za psihoaktivne učinke, ki jih imajo nekatere vrste konoplje, ker se njihovi možgani še razvijajo. Uporaba v času razvoja lahko dolgotrajno vpliva na delovanje možganov. Ker se možgani najstnikov še razvijajo, imajo ti večje tveganje, da razvijejo tako imenovano motnjo uporabe s težavami s pozornostjo, spominom, učenjem in odločanjem. Težja vrsta te motnje se šteje za odvisnost.

Abstinenca ni niti realna niti izvedljiva

Vsekakor bi bilo v teoriji vsa tveganja, povezana s konopljo, najbolje odpraviti z abstinenco. Z vidika javnega zdravja bi bila abstinenca od alkohola in vseh drugih drog med mladimi idealna rešitev v smislu izogibanja nevarnostim. Vendar to očitno ni nikjer v svetu niti realno niti izvedljivo. Mednarodni nadzor ter nacionalne zakonodaje in politike prepovedi si že desetletja prizadevajo, da bi preprečili uporabo konoplje med prebivalstvom. Položaj se je tudi pri nas v zadnjih desetletjih zelo spremenil, vendar na slabše. Danes je uporaba konoplje veliko bolj razširjena in vse bolj vpliva na zdravje ljudi, kar ni nujno le negativno, saj vse več ljudi po konoplji posega tudi v zdravstvene namene. Opaziti je tudi raznolikost razpoložljivih izdelkov in ljudi, ki jih uporabljajo. Da bi zagotovili dobro pripravljenost na vplive takšne razpoložljivosti in vplivov v prihodnosti, moramo najprej priznati, da gre za širšo paleto mladih in starih ljudi, ki se z različnimi nameni in posledicami srečujejo z zelo različnimi izdelki iz konoplje in kanabinoidov.

CBD in THC nastajata v rastlini konoplje iz iste molekule

Nekatere vrste konoplje danes vsebujejo približno trikrat večjo koncentracijo THC kot konoplja izpred 50 let. V času prohibicije, ki omogoča velike zaslužke organiziranemu kriminalu, so se mnogi proizvajalci usmerili v vzgojo konoplje z zelo visoko vsebnostjo THC, imenovano tudi skunk, in malo ali skoraj nič CBD. Še posebej tvegajo tisti občutljivi posamezniki, ki po skunku posegajo že v zgodnji adolescenci. Potrojijo si tveganje za psihozo in druge posledice v primerjavi z neuporabniki in to tveganje se še poveča z redno dnevno rabo. Pomembno je dejstvo, da ta konoplja ne vsebuje dovolj CBD, za katerega vemo, da preprečuje negativne učinke THC, saj je njegov alosterični inhibitor na receptorju CB1. Oba kanabinoida nastajata v rastlini konoplje iz iste molekule, imenovane kanabigerol (CBG). Pri večini sort konoplje velja, če se vsebnost enega poveča, se drugega zmanjša. Pri konoplji, ki se navadno goji v naravnih razmerah, se CBG pretvori v oba in tako zrela rastlina vsebuje THC in CBD v določenem deležu.

Prepoved konoplje povečuje tveganja

Črni trg je razvil tudi nevarne sintetične kanabinoide, ki jih razpršijo po posušenem, zdrobljenem rastlinskem materialu za kajenje ali jih prodajajo kot tekočine za uparjanje in vdihovanje v e-cigaretah in drugih napravah. Ti neregulirani izdelki se prodajajo kot zeliščna ali tekoča kadila ter prinašajo velike zaslužke. Njihovi uporabniki lahko po prevelikih odmerkih končajo na urgenci.

Prepoved konoplje aktivno prispeva k takšnim tveganjem in jih še slabša, ker sili uporabnike, da kupujejo konopljo na črnem trgu, kjer je tudi mladim verjetno vsaj toliko enostavno dostopna, kot bi bila na zakonitem, vendar reguliranem trgu. Vendar črni trg ponuja neregulirano konopljo in daje prednost izdelkom z visoko vsebnostjo THC ali sintetičnim kanabinoidom ter velikim tveganjem pred izdelki iz konoplje z manjšim tveganjem. Večina uporabnikov nima zanesljivih informacij o vsebnosti kanabinoidov in o zdravstvenih tveganjih izdelkov, ki jih uporabljajo. Poleg tega so vsi uporabniki, ki konopljo kupujejo na nezakonitih trgih, izpostavljeni kriminalnemu okolju in pogosto dodatno čutijo družbene posledice, ko se stigmatizirajo kot »kriminalci«, saj jih je veliko aretiranih in dobijo kazensko evidenco. Zato veljavna prohibicija v resnici ne ščiti zdravja in dobrega počutja mladih in odraslih, ampak jih izpostavlja še dodatnim tveganjem.

Rešitev je v boljšem državnem nadzoru

Rešitev je lahko v boljši državni regulaciji, saj bi ponudbo konoplje z velikim deležem THC, kot je skunk, in sintetičnih kanabinoidov lahko močno zmanjšali, če bi država legalizirala »tradicionalno« naravno konopljo in strogo regulirala njeno vzgojo, posedovanje, prodajo, dobavo in vsebnost. Vzporedno je treba zagotoviti celostno izobraževanje mladih in odraslih, da se zdajšnji in potencialni uporabniki konoplje opozorijo na tveganja, s katerimi se srečujejo. Pomembno je začeti razlikovati tveganja, ki so rezultat učinkovanja same konoplje, od tistih neželenih posledic, ki so rezultat kaznovalne politike do drog. Ponavljanje mantre, da je »konoplja škodljiva za mlade, zato jo bomo ohranili nezakonito«, je neučinkovito in je naredilo že veliko škode. Veliko bolj realistično, pošteno in sočutno bi bilo mladim ljudem pojasniti oboje – tveganja in koristi uporabe konoplje – ter Paracelsusov izrek, da je odločilna predvsem količina (odmerek), ki tudi konopljo naredi za zdravilo ali strup.

Vendar varnost v sedanjih učnih načrtih ni na prvem mestu, ampak se pridiga abstinenca od konoplje oziroma vseh drog. Trdim, da so slovenski mladostniki prikrajšani za celostno izobraževanje o konoplji in da njihovi učitelji še nimajo celovitega učnega orodja, ki temelji na zmanjševanju škode. Takšni pripomočki, kot so mednarodno uveljavljene kanadske »smernice za uporabo konoplje z manjšim tveganjem«, omogočajo tudi staršem in šolnikom iskrene pogovore o konoplji (in drugih drogah) z otroki in pomagajo pri krmarjenju glede tveganj. To je cilj, za katerega je bolj realno verjeti, da je dosegljiv, namesto da bi računali na nenaden preobrat v neučinkovitosti prepovedi konoplje.