I.CANNA.BLOG

Konoplja – pomembno tradicionalno zdravilo na območju Binga v Zimbabveju

Datum prispevka: 04.08.2017

Že pred časom je moje zanimanje vzbudila znanost o kanabinoidih – to so snovi, ki so v največji meri prisotne v konoplji. Lokalno, tj. na območju Binga v Zimbabveju, je konoplja znana kot Mbanje (Shona), Imbanje (Ndebele) ali enostavno trava (kolonialno), njena uporaba pa je – tako kot v mnogih drugih državah po svetu – povzročila veliko zmede v politiki, pravu, kulturnih in zdravstvenih sektorjih. Moje zanimanje za konopljo je stimuliralo tudi dejstvo, da uporabo konoplje regulirajo zakoni, ki so bili sprejeti, še preden je bila prepoznana prava medicinska in tradicionalna vrednost te rastline.

Konoplja je tradicionalno prisotna v mnogih običajih ljudi v Afriki, uporablja se v medicinske in rekreacijske namene ter kot rastlina, ki povečuje vzdržljivost. Čeprav je njena uporaba zakonsko prepovedana v mnogih afriških državah, pa jo lokalno vodstvo prepoznava kot del lastne kulture. Zgodba v nadaljevanju opisuje zmedo, ki vlada v okolišu Binga v Zimbabveju, in služi kot primer nesmiselne situacije, ki se je oblikovala zaradi danih okoliščin.

Binga je okoliš v Matabelelandu – severni provinci Zimbabveja, ki leži v bližini jezera Kariba. Področje meji na Zambijo, ki leži na drugi strani jezera, in ostaja najbolj nerazvit del Zimbabveja. Tu se soočamo še z omejeno dostopnostjo prometne infrastrukture, kar je še posebej pereč problem v vlažnem delu leta, hkrati pa področje Binga neutemeljeno zaznamuje stigma o prestolnici uporabe konoplje. Lokalna administracija namreč tolerira uporabo konoplje kot kulturno drogo ljudstva Tonga, čeprav je uživanje te rastline na celotnem ozemlju države (torej tudi na področju Binga) prepovedano z državnim aktom o nevarnih drogah (Dangerous Drugs Act, CAP 15:02). Zakonsko je konoplja prepovedana že od 1955 s sledečimi državnimi zakoni: 28/1955 (Federal), 25/1956 (Federal), 61/1971, 18/1989 (s. 26), 3/1995; 1/1996, 22/2001; R. G. N. 685/1963.  S temi zakoni so kontrolirani uvoz, izvoz, proizvodnja, posedovanje, prodaja, distribucija in uporaba nevarnih drog, med katere spada tudi konoplja.

Kljub tem prepovedim pa je Tonga ljudstvo odvisno od tradicionalnih zdravil, tudi konoplje, predvsem zaradi pomanjkanja zdravstvenih ustanov in zdravil moderne medicine na tem območju. Za konopljo trdijo, da lahko zdravi različne bolezni, kot so rak, glavoboli in visok krvni tlak. Poleg tega veliko fizičnih delavcev trdi, da uporabljajo konopljo z namenom, da z njo povečujejo fizično vzdržljivost na delu. Veliko teh trditev je podprto z raziskavami. Od kod torej zmeda?

Moja skupina podiplomskih študentov na Univerzi Bindura, ki sodeluje z Inštitutom ICANNA in drugimi mednarodnimi partnerji, je prevzela pomembno vlogo v proučevanju molekularnih mehanizmov delovanja kanabinoidov tudi z vidika tradicionalnega pomena, ki ga ima konoplja v afriški medicini. Upamo, da bodo o naših prizadevanjih slišali tudi politiki in zdravniki v Zimbabveju in širše v južni afriški regiji. Incidenca raka, diabetesa in hipertenzije se v Afriki povečuje, čeprav so bile v zgodovini te bolezni tukaj redkost. Znanstveniki, ki delujemo na tem območju, menimo, da je potrebna formalizacija določenih tradicionalnih afriških običajev in načina življenja, ki bi pripomogli k izboljšanju zdravja in kvalitete življenja na tem kontinentu, medtem ko se z obstoječo ureditvijo še naprej teptajo civilne pravice določenih skupin ljudi, kot je to na primer Tonga ljudstvo. Na tej povezavi lahko poslušate, kaj to ljudstvo pravi o konoplji, ki vidi konopljo kot obljubo narave za zdravje. Kdo ve, morda pa bo znanost nekega dne potrdila vrednost tradicionalnih obredov afriških ljudstev, vključno z uporabo konoplje.