Četrt stoletja konoplje, kje smo zdaj?

Datum prispevka: 29.07.2021

''Četrt stoletja boja za konopljo je minilo, da bi njeno seme na vlažno plodno brazdo padlo, vzkalilo, pognalo korenine v globino, bilko pa v višino, sonce ujelo in vzpostavilo na Zemlji sinergijo.''

Četrt stoletja boja za konopljo je minilo, da bi njeno seme na vlažno plodno brazdo padlo, vzkalilo, pognalo korenine v globino, bilko pa v višino, sonce ujelo in vzpostavilo na Zemlji sinergijo.

Tudi po najslabšem scenariju si pred četrt stoletja, v času velike policijske žetve prvih posevkov (t. i. industrijske) konoplje, nisem predstavljal, da bo konoplja danes tu, kjer je. Takrat sem sanjal, da bo konoplja glavna poljščina in v vsaki občini tovarnica oz. obrtna delavnica z ekskluzivnimi izdelki. Sanjal sem o lastni proizvodnji avtomobilov iz konoplje, za katere bi se gorivo pridobivalo iz njenih ostankov, vode in sonca. Na njivah sem si predstavljal velikanske rastline na gredah, v katerih so položene konopljine cevi, po njih pa dovajamo ogljikov dioksid za gnojenje in vodo za namakanje.

V naši bivši državi Jugoslaviji je bila konoplja spoštovana rastlina. Po drugi svetovni vojni je bila Jugoslavija največja proizvajalka konoplje z največ obrati za predelavo. Njen zaton je bil ekonomske narave. Plastika je preprosto postala moderna.

V Jugoslaviji je bilo strogo ločeno, kaj je droga in kaj kmetijska rastlina. Merili so indeks, tj. razmerje THC/CBD. Če je bil indeks večji od ena, so tako konopljo šteli kot uporabno za drogo. Na spisku mamil je bila tudi konoplja z visoko vsebnostjo THC (indijska konoplja), vendar si lahko kljub temu gojil tudi tako konopljo, če si jo uporabljal za izdelavo vrvi. Nihče iz tega ni delal drame.

Namesto da bi v Sloveniji storili korak naprej, se je situacija poslabšala. Prej so še ločevali med indijsko in navadno konopljo, zdaj se je ta meja zabrisala. Konoplja je zatrta, preganjana, nepomembna. Tako je že pol mojega življenja.

Žalostim se ob novicah iz raznih medijev o tem, kako policisti še vedno lovijo male pridelovalce neprijavljene konoplje z nekaj bilkami in jih kazensko preganjajo kot največje zločince. In sploh ni pomembno, za kakšno vrsto konoplje gre in kakšen je njihov namen. Zaradi nekaj bilk si kriminaliziran in dobiš kartoteko. In če te ponovno ujamejo z nekaj bilkami, lahko pristaneš v zaporu.

In to danes, ko pol Amerike, kjer se je v prvi polovici prejšnjega stoletja začel pregon konoplje, že povsem legalno goji tudi konopljo z visoko vsebnostjo THC in razvija najdonosnejšo industrijo na njeni osnovi, ko so delnice te industrije že na vseh svetovnih borzah. Nedavno je Organizacija združenih narodov sprejela resolucijo, da naj se konoplja umakne s spiska prepovedanih drog in da naj se dovoli njena uporaba, ker koristi njene uporabe presegajo morebitne posledice zlorabe.

Več evropskih držav na nek svojstven način tolerira rekreativno vzgojo in uporabo in ne preganja svojih državljanov za vsako malenkost, npr. v Avstriji, kjer lahko sadike konoplje kupiš skorajda v vsaki vrtnariji, saj nobena vrsta konoplje do cvetenja ni droga.

V Sloveniji pa se v dejansko ne premakne nič, vsaj ne na boljše. Še vedno sta navzoča zbirokratizirano razmišljanje in ustroj kot pred četrt stoletja, in to kljub vsem argumentom in spremembam, ki smo jim priča širom sveta. V vedno več programih političnih strank sicer lahko zasledimo deklarativno podporo razvoju tega področja, kaže pa, da je uradniški ustroj pretrd oreh celo za vsakokratne vladne stranke.
 
Odločimo se za zdrav slog življenja. Počakajmo na spremembe v uradništvu ali na vladajočo politično strukturo, ki bo voljna, sposobna in si bo prizadevala za napredek na tem področju, da bodo napredne ideje končno lahko zaživele in bo rastlina pokazala svojo uporabno moč v različne namene. Odločitve so na vseh nas. Odločite se, kaj in kje boste kupovali in koga boste volili. Bodite aktivni.

Sorodne vsebine

I.CANNA.BLOG

Dr. Erhan Yarar (translacijska medicina, nutrigenetika, epigenetika) in Doc. dr. Tanja Bagar (mikrobiologija, biomedicina, ekologija) Vloga kanabidiola-CBD pri dolgoživosti in anti-age NOVEMBER 2021
Prof. dr. Walter Chingwaru, (biologija, mikrobiologija, biomedicina) in Doc. dr. Tanja Bagar, (mikrobiologija, biomedicina,ekoremediacije) CBD kot antibiotik SEPTEMBER 2021
Dejan Rengeo Četrt stoletja konoplje, kje smo zdaj? JULIJ 2021