Samozdravljenje s kanabinoidi v Sloveniji

Datum prispevka: 25.03.2021

''Rezultati raziskave, 29. 2. 2021.''

Dusan Stopar

Dušan Stopar
mag. int. zdr. ved, avtor mag. dela Uporaba kanabinoidov za samozdravljenje v Sloveniji, AMEU-ECM


Inštitut ICANNA je podprl in sodeloval v raziskavi SAMOZDRAVLJENJE S KANABINOIDI V SLOVENIJI, ki jo je v obdobju od 15. septembra do 15. novembra 2020 izvedel in 29. januarja 2021 z naslovom magistrskega dela »Uporaba kanabinoidov za samozdravljenje v Sloveniji« zaključil magistrand Integrativnih zdravstvenih ved na Alma Mater Europaea Dušan Stopar pod vodstvom mentorjev doc. dr. Tanje Bagar in asist. Željka Perdija, dr. med. Do sedaj še v Sloveniji ni bila izvedena tako široko zastavljena raziskava o uporabi konoplje za samozdravljenje, zato je pomen te raziskave toliko večji.

NAMEN RAZISKAVE je bil ugotoviti specifike samozdravljenja s kanabinoidi v Sloveniji s ciljem, da ugotovimo učinke samozdravljenja s kanabinoidi na zdravje in počutje, razlike med podskupinami, ki se samozdravijo samostojno in dopolnilno, ter soodvisnosti in odvisnosti med pričetkom samozdravljenja in zaupanjem v samozdravljenje ter njegovimi učinki na zdravje in počutje. Za izračun učinkov samozdravljenja s kanabinoidi na zdravje in počutje smo uporabili orodje EQ 5D Index (indeks splošnega zdravstvenega stanja) in EQ VAS (pokazatelj splošnega počutja), ki ga je leta 1990 razvila ustanova Euroqol za merjenje samoocenjenega stanja zdravja populacije; to je bilo v Sloveniji ocenjeno v letu 2000 (EuroQol Group 2014, 2).

KOLIKO LJUDI SE SAMOZDRAVI S KANABINOIDI PO SVETU IN V SLOVENIJI?
Po svetu je približno 183 milijonov uporabnikov konoplje (World Drug Report 2017, 10), v Sloveniji pa je 4,4 % prebivalcev (92.400) v starosti od 15 do 64 let uživalo konopljo v zadnjih 30 dneh (NIJZ, 2015). Približno 10 % vseh uporabnikov konoplje bi jo lahko uporabljalo za samozdravljenje (Hazekamp in Pappas 2016), kar v Sloveniji lahko pomeni 9.240 posameznikov, ki konopljo uporabljajo za samozdravljenje.
Ocenjujemo torej, da je v Sloveniji v vsakem trenutku 9.240 posameznikov, ki se samozdravijo s konopljo oziroma kanabinoidi. Z našo raziskavo smo dosegli 2.946 udeležencev (število klikov na nagovor), na raziskovalni vprašalnik z 48 vprašanji pa je v celoti odgovoril 201 udeleženec, kar predstavlja 2,18 % ocenjene slovenske populacije tistih, ki se samozdravijo s kanabinoidi. Avtomatično so bili iz raziskave izključeni tisti, ki se niso nikoli samozdravili s kanabinoidi oziroma niso iz Slovenije (skupaj 199).

REZULTATI RAZISKAVE (Stopar, 2021)
1. Skupno število udeležencev v raziskavi je 201, od tega  86 (42,79 %) žensk in 115 (57,21 %) moških.
2. Za dopolnilno samozdravljenje s kanabinoidi se je odločilo 79 (39,3 %) in za samostojno samozdravljenje 122 (60,7 %) udeležencev raziskave.
3. Starejši (od vključno 60 let) se pogosteje samozdravijo dopolnilno, mlajši (59 let in manj) pa samostojno. Med skupinama dopolnilno in samostojno ni statistično značilnih razlik med ženskami in moškimi kot tudi ne med različnimi stopnjami izobrazbe.
4. Identificirali smo 46 bolezni in bolezenskih stanj (povprečno 3,98 komorbiditet) ter 23 simptomov (v povprečju 3,44 simptomov), ki jih udeleženci samozdravijo s kanabinoidi. Med 80 % najpogostejših bolezni so: motnje spanja, depresija, bolečine v križu, slabše splošno počutje, tesnoba, bolečine zaradi poškodbe ali nesreče, migrena ali glavobol, anksiozna motnja, napadi jeze, kronična bolečina, alergije, rakava obolenja, izguba apetita in telesne teže, fibromialgija, gastritis ali razjeda želodca in dvanajstnika ter ADHD ali hiperaktivnost.
5. Najpogosteje uporabljena kanabinoidna preparata sta THC/CBD iz rastline konoplje (vršički) in THC/CBD smola, ki ju za samozdravljenje uporablja po 58 % in 54 % udeležencev.
6. Povprečna ocenjena stopnja učinkovitosti THC je 73 % in CBD 68 %; najnižja je pri fibromialgiji (62 % pri THC in CBD) in najvišja pri ADHD (89 % THC in 86 % CBD).
7. Povprečni mesečni strošek samozdravljenja je 210 €, celotni 5.125 € in najvišji 99.999 € pri 17 multimorbitetah ter najnižji 0 € pri 10-ih 3,9x multimorbiditetah. Stroški samozdravljenja so najcenejši pri nabavi pri uradnem dobavitelju (AM = 1.215 €), s samooskrbo (AM = 2.628 €) ter na črnem trgu (AM = 5.430 €).
8. Neželeni učinki: identificirali smo 24 neželenih učinkov, med njimi so najpogostejši: 1. suha usta (41 %), 2. zaspanost (24 %) in 3. spremembe apetita (22 %). Hitro bitje srca (19 %) in spremembe krvnega pritiska (5 %) sta negativna neželena učinka za srčne bolnike. Brez stranskih učinkov je bilo 37 % udeležencev.
9. Udeleženci so do kanabinoidnih preparatov največkrat dostopali na črnem trgu (58 %) in s samooskrbo (51 %) ter prek uradnih dobaviteljev (25 %).
10.  Samozdravljenje s kanabinoidi je povzročilo statistično značilno izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja udeležencev (21,69 % dvig splošnega zdravja).
11.  Pri samozdravljenju s kanabinoidi pride do statistično značilnega izboljšanja splošnega počutja udeležencev (49,87 % dvig splošnega počutja).
12.  Zdravje udeležencev po samozdravljenju s kanabinoidi je nad slovenskim povprečjem (116,75 % slovenskega povprečja).
13.  Počutje po samozdravljenju s kanabinoidi je zelo blizu slovenskemu povprečju (97,26 %, s tem da je bilo pred samozdravljenjem na 64,90 %).
14.  Samostojno ali dopolnilno samozdravljenje s kanabinoidi ne vplivata različno na zdravje in počutje tistih, ki se samozdravijo s kanabinoidi.
15.  Kasnejši pričetek samozdravljenja vpliva na rezultate zdravstvenega stanja udeležencev. To se poslabša v povprečju 37 % in do največ 61 % slabše v primeru, ko udeleženec prične s samozdravljenjem s kanabinoidi šele, ko se je konvencionalno zdravljenje pokazalo kot neuspešno, zato se je treba pri razvoju bolezni pričeti samozdraviti s kanabinoidi čim prej. Ne obstaja pa statistično značilna soodvisnost med pričetkom samozdravljenja in izboljšanjem splošnega počutja udeležencev.
16.  Ocena placebo efekta: obstaja neznatna pozitivna povezanost med zaupanjem v samozdravljenje s kanabinoidi in učinkom na splošno počutje (stopnja povezanosti je 0,148), ne pa tudi na splošno zdravstveno stanje. Ljudje, ki bolj zaupajo v učinkovitost kanabinoidov, se nekoliko bolje počutijo po samozdravljenju.
17.  77 % udeležencev pozna mejo med zakonitim in nezakonitim samozdravljenjem s kanabinoidi. Relativno nizka podpora zdravnikov (24 %) je lahko posledica tega, da tako kot v ZDA tudi pri nas 2/3 zdravnikov menita, da konoplja nima terapevtske vrednosti (Pappas 2016). Pa vendar lahko glede na pozitivne utemeljitve tistih, ki mnenja zdravnika ne poznajo, ocenjujemo, da bi lahko 61 % zdravnikov podprlo zdravljenje ali samozdravljenje s kanabinoidi.

ZAKLJUČKI RAZISKAVE
Ljudje želijo v prihodnje dostopati do kanabinoidnih preparatov z legalno samooskrbo (74 %) in z belim receptom (47 %) ter tudi z nelegalno samooskrbo (40 %) ali nabavo na črnem trgu (28 %). 97 % udeležencev meni, da bi moralo biti samozdravljenje v Sloveniji dostopno vsakomur, le 3 % pa, da to ni nujno. Zakaj dostopno? Ker pomaga, zdravi, je naravno in učinkovito. Ker je osnovna pravica in ker kanabinoidi nimajo stranskih učinkov. Zakaj nedostopno? Ker obstaja potreba po nadzoru zdravnika zaradi kompleksnosti zdravila in potencialno neodgovornega ravnanja posameznikov.
Zakonodajo je treba spremeniti na način, da se konopljo izvzame iz okvira prohibicije in da konoplja postane dostopna za zdravstvene in medicinske namene in samozdravljenje, da se dovoli samooskrba s konopljo in da se zdravljenje z njo vključi v osnovno zdravstveno zavarovanje in primarno zdravstveno oskrbo. Vedeti moramo, da se bodo ljudje zavestno odločali za samozdravljenje s kanabinoidi in da pri samooskrbi, nabavi in samozdravljenju želijo ostati samostojni navkljub legalizaciji.

VELJAVNOST RAZISKAVE
Glede na velikost vzorca (n = 201) in izračunane standardne deviacije indeksov zdravja in počutja lahko rezultate raziskave ob upoštevanju omejitev posplošimo na celotno populacijo 9.240 tistih, ki se samozdravijo s kanabinoidi v Sloveniji. Glede na obseg raziskovalnega vprašalnika in na število udeležencev je to največja raziskava na področju samozdravljenja s kanabinoidi v Sloveniji.

Magistrand: Dušan Stopar, mag. int. zdr. ved
Mentorica: doc. dr. Tanja Bagar                    
Somentor: asist. Željko Perdija, dr. med.

Reference:
[1] EuroQol Group. 2014. Self-Reported Population Health: An International Perspective based on EQ-5D. Springer Dordrech. DOI 10.1007/978-94-007-7596-1. Dostopno na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK500356/pdf/Bookshelf_
NBK500356.pdf  (10. januar 2020).
[2] NIJZ. 2015. Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe. Dostopno na:https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2018/3.6_uporaba_prepovedanih_drog_2018.pdf (12. november 2020).
[3] Hazekamp, Arno in George Pappas. 2016. Handbook of Cannabis: Chapter 17: Selfmedication with cannabis. Oxford University Press. Dostopno na https://www.researchgate.net/publication/332736330 (8. april 2020).
[4] Stopar, Dušan. 2021. Uporaba kanabinoidov za samozdravljenje v Sloveniji. Magistrsko delo, Ljubljana: Alma Mater Europaea, Zdravstvene vede / Integrativne zdravstvene vede. (29. januar 2021).

Sorodne vsebine

I.CANNA.BLOG

Dr. Erhan Yarar (translacijska medicina, nutrigenetika, epigenetika) in Doc. dr. Tanja Bagar (mikrobiologija, biomedicina, ekologija) Vloga kanabidiola-CBD pri dolgoživosti in anti-age NOVEMBER 2021
Prof. dr. Walter Chingwaru, (biologija, mikrobiologija, biomedicina) in Doc. dr. Tanja Bagar, (mikrobiologija, biomedicina,ekoremediacije) CBD kot antibiotik SEPTEMBER 2021
Dejan Rengeo Četrt stoletja konoplje, kje smo zdaj? JULIJ 2021