Depresija in kanabinoidi

Datum prispevka: 12.06.2020

''Pri zdravljenju depresije je tudi pogosto spregledano delovanje enega ključnega sistema v našem telesu, in sicer endokanabinoidnega sistema ali ECS.''

Depresija postaja globalno velik javnozdravstveni problem. WHO jo je prepoznala kot glavni vzrok nezmožnosti za delo, šolanje in opravljanje drugih obveznosti ljudi po vsem svetu, ki znatno prispeva k bremenu bolezni tako odraslih, mladostnikov in otrok. Ocenjujejo, da okoli 350 milijonov posameznikov trpi za depresijo po vsem svetu. Medicina ima na voljo nabor psiholoških in farmakoloških pristopov za zdravljenje zmerne in hude depresije, vendar obstajajo bolniki, ki se na razpoložljiva zdravljenja ne odzivajo dobro, zato je naša dolžnost, da iščemo tudi druge rešitve – in tu imajo lahko naravne spojine, prehranski dodatki, nutricevtiki in prehranske spremembe pomembno vlogo.

Obstaja več teorij oziroma hipotez o depresiji. Monoaminska hipoteza pravi, da je znižanje koncentracije serotonina in noradrenalina v možganih lahko potencialni vzrok za razvoj depresivne motnje. Zanimivo je, da so prva antidepresivna zdravila odkrili po naključju, ko so ugotovili, da je zdravilo za druga zdravstvena stanja izboljšalo razpoloženje bolnikov. Raziskovalci so na primer ugotovili, da so bolniki, ki se zaradi tuberkuloze zdravijo z  izoniazidom – zaviralcem monoaminooksidaze, postali »neprimerno« bolj veseli in srečni. Kmalu so ugotovili, da ta zdravila med drugimi učinki povečujejo tudi koncentracijo serotonina in noradrenalina. Monoaminsko hipotezo so do danes dopolnile različne biokemijske hipoteze in med njimi nevrotrofična hipoteza, ki je osnovana na številnih raziskovalnih izsledkih. Med veliko skupinami nevrotrofičnih dejavnikov je glede nevroplastičnosti najbolje raziskan nevrotrofični dejavnik možganskega izvora ali krajše BDNF (brain derived neurotrophic factor), ki je, kot kaže, zelo pomemben pri depresiji. Pri zdravljenju depresije je tudi pogosto spregledano delovanje enega ključnega sistema v našem telesu, in sicer endokanabinoidnega sistema ali ECS. To je homeostatski celični mehanizem, ki uravnava večino procesov v našem telesu vključno z nevroplastičnostjo in proizvodnjo nevrotransmiterjev.

Ko sem pri zdravljenju depresije pogledal izven okvirjev farmacije, sem ugotovil, da imata dve zanimivi naravni snovi obetaven potencial. Ena je lipidni mediator palmitoiletanolamid (PEA), ki se že uporablja v medicini zaradi svojih nevroprotektivnih, protivnetnih in analgetičnih učinkov. Ugotovljeno je bilo tudi, da PEA spodbuja izražanje nevrotrofičnega faktorja BDNF ter vpliva na naš endokanabinoidni sistem (ECS). PEA je strukturno podoben anandamidu, našemu lasnemu kanabinoidu, čeprav PEA ne velja za klasični endokanabinoid.  Veže se na več receptorjev, ki sodelujejo v ECS, in poveča aktivnost anandamida. PEA ima tudi številne druge biološke učinke: pleiotropni mehanizem delovanja ga vključno z nevroprotektivnimi in protivnetnimi učinki ter z vplivom na sodelovanje črevesja in možganov uvršča med odlične dodatke za zdravljenje depresivnih motenj.

Nadaljnja naravna snov, ki jo velja omeniti, je kanabidiol ali CBD, kanabinoid iz konoplje. CBD močno poveča signalizacijo z nevrotrofičnim faktorjem BDNF in vpliva na raven anandamida. Dobro so raziskane zdravju koristne lastnosti vključno z antidepresivnim in anksiolitičnim delovanjem, kar sem opazil tudi v svoji klinični praksi, kjer ga uspešno vključujem kot »ad-on« obstoječe terapije za depresijo in tesnobo. S terapijo začnem tako, da obstoječo terapijo pustim nespremenjeno in kot »ad-on« dodam  bolnikom 30 mg CBD-ja dnevno, nato pa odmerke postopoma povečujemo do 100 mg dnevno. Terapijo je treba – po lastnih izkušnjah – individualno prilagoditi, in pri tem se je najbolje izkazalo razmerje 80 % CBD, 10 % THC in 10 % drugih molekul rastlinskega izvora, zlasti terpenov. Na podlagi svojih opažanj lahko zapišem, da to prinaša lajšanje ključnih simptomov z minimalnimi stranskimi učinki. Med mojimi pacienti so stranski učinki izjemno redki, in še ti se pojavijo v blagi obliki rahlega prehodnega nelagodja. Končni cilj zdravljenja v moji ambulanti je postopna opustitev običajne farmacevtske terapije in prehod na CBD (z dnevnim odmerkom med 10 in 100 mg), dokler se simptomi ne izboljšajo do sprejemljive stopnje. Bolnike hkrati vzpodbujamo k učenju vseživljenjskih strategij in veščin za spoprijemanje z življenjskimi izzivi, kot so vadba, masaža, joga, meditacija in različne druge terapevtske dejavnosti, ki jih pacienti zlahka izvajajo sami doma. Kljub dejstvu, da za CBD velja, da je varna učinkovina, si želim, da bi imeli študije vpliva pri dolgoročnem jemanju ter raziskave, ki bi pomagale določati odmerjanje in trajanje terapije s CBD.

Osebno verjamem v eksistencialno psihoterapijo, vendar klinične izkušnje s pacienti kažejo, da so potrebni novi pristopi, če želimo svojim bolnikom najbolje pomagati. Psihiater mora sodelovati tudi s pacientovim splošnim zdravnikom in tudi s strokovnjaki za translacijsko medicino, da lahko pacienta celovito medicinsko oceni in zanj izbere optimalno zdravljenje. Z antidepresivi pogosto ne dosežemo želenega učinka, medtem ko prehranski dodatki, kot so PEA, in rastlinske učinkovine, kot je CBD, lahko zaradi večplastnih učinkov znatno izboljšajo zdravljenje bolnikov in kvaliteto njihovega življenja.

Sorodne vsebine

I.CANNA.BLOG

Dr. Erhan Yarar Depresija in kanabinoidi JUNIJ 2020
Dr. Robert J. Melamede Kanabinoidi in življenje MAJ 2020
Pacientka Konoplja in spanje APRIL 2020