Prehranski izdelki iz konopljinih semen

Datum prispevka: 13.03.2020

''Za konopljino olje še posebej velja stari Hipokratov rek: Hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo hrana.''

Matjaž Kološa

Matjaž Kološa
Prehranski svetovalec in pedagog, IC Piramida Maribor, Matjaževa kuharija s.p.

Ponudba konopljinih semen in izdelkov iz le-teh v prehrani se je pri nas pojavila šele v zadnjih dvajsetih letih, zato si konoplja v kuhinjah tako doma kot tudi v javnih zavodih in restavracijah večinoma še ni izborila pravega prostora.

Zagotovo pa k temu nekaj prispeva tudi cena, ki ni ravno zanemarljiva.

V Sloveniji je bil prvi izdelek iz konopljinih semen konopljino olje, ki ga je mogoče pripraviti s pomočjo večjih ali manjših stiskalnic za olje.

Konopljino olje je blago oreškastega okusa, ima tipično aromo po konoplji ter je zeleno zlate barve, ki jo dajejo klorofil in karotenoidi. Visoka vsebnost naravno prisotnega antioksidanta vitamina E nudi zaščito pred prehitro oksidacijo nenasičenih maščobnih kislin.

Za konopljino olje še posebej velja stari Hipokratov rek: Hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo hrana. Olje namreč vsebuje vse esencialne maščobne kisline – še posebej omega-3 (ALA) in celo gama linolensko (GLA) –, ki jih je v sodobni prehrani mnogo premalo. Omenjene maščobne kisline delujejo protivnetno in tako nevtralizirajo številne vnetne procese, ki nastajajo v telesu kot posledica načina življenja. Kronično pojavljanje vnetnih procesov, ki jih vzpodbujajo tudi v živilih prepogosto prisotne omega-6-maščobne kisline, lahko pripeljejo do številnih civilizacijskih bolezni, kot so artritis, parodontoza, kronično vnetje črevesja, arterioskleroza, multipla skleroza, diabetes in drugo.

Esencialne, še posebej omega-3-maščobne kisline so zaradi kemičnih lastnosti zelo nestabilne, reaktivne in se lahko hitro pokvarijo – oksidirajo in preidejo v telesu škodljivo obliko. Zato torej tovrstna olja (tudi laneno, orehovo, ričkovo) polnimo v manjše temne stekleničke, jih po odprtju hranimo v hladilniku in jih porabimo v krajšem času. Nikakor jih ne uporabljamo za toplotno obdelavo jedi, saj se pri visoki temperaturi v njih tvorijo transmaščobne kisline. Uporabljamo jih torej za solate, hladne jedi in morda le kot dodatek jedem pred postrežbo na krožniku.
 
Po stiskanju olja ostane razmaščen preostanek neoluščenega semena, oljna pogača – briketi, iz katerih številni proizvajalci olja pripravljajo konopljino (razmaščeno) moko. Brikete zmeljejo in nato presejejo, da odstranijo grobe delce luščine. Konopljina moka vsebuje vse konopljine beljakovine in jo lahko uporabljamo kot dodatek običajnim mokam pri pripravi različnih pekovskih ali slaščičarskih izdelkov ter kot beljakovinski dodatek za pripravo napitkov, šejkov in podobnih izdelkov za športnike.

Neoluščena semena se običajno zaradi trde luske in v njej prisotnih številnih antihranil (fitinska in oksalna kislina, tanini, zaviralci tripsina, cianogeni glikozidi, saponini idr.), ne uporabljajo pogosto v prehrani. Antihranila imajo namreč negativni vpliv na presnovo nekaterih hranil, na srečo pa hkrati tudi nekaj zdravilnih učinkov. Eno izmed najbolj znanih antihranil je fitinska kislina oz. njene soli – fitati, ki vežejo minerale v spojine, ki jih naše telo ne more izkoristiti oz. uporabiti. Antihranila lahko bolj ali manj odstranimo z namakanjem semen, termično obdelavo in seveda z luščenjem.

Za prehrano so najprimernejša oluščena konopljina semena, ki so blago oreškastega okusa in primerna kot dodatek ali posip številnim jedem. So prava prehranska »bomba«, saj vsebujejo kar 48 % kakovostnih maščob, med katerimi je večina večkrat nenasičenih maščobnih kislin, 25 % beljakovin, 8 % ogljikovih hidratov – od tega le 2 % sladkorjev – in 7 % vlaknin. Med minerali prevladujejo magnezij, cink, železo in kalij, med vitamini pa B-kompleks in vitamin E.

Konopljina semena veljajo za zelo nealergeno živilo in poleg kakovostnih maščob slovijo tudi po visokovrednih in lahko prebavljivih beljakovinah, ki vsebujejo vse za človeka esencialne aminokisline. Tako so torej konopljina semena idealen vir beljakovin, še posebej za športnike, nosečnice, otroke in tudi za vse ostale.

Za uporabo konopljinih semen in olja nam ni treba biti kuharski velemojster, saj za uporabo le-teh pri pripravi jedi velja pravilo: manj je več. Čim manj komplicirajmo, olja in semena prelijmo oz. posipajmo po že pripravljenih jedeh. Semena lahko uporabimo kot nadomestek parmezana za posip. Termična obdelava oluščenih semen ni potrebna, saj z njo izgubimo oz. uničimo prehransko vrednost živila, zaradi blagega okusa semen pa ne pridobimo praktično nič.

Iz konopljinih semen lahko na hladen način pripravimo tudi konopljin napitek (mleko), s sirjenjem pa tudi nadomestke sira.

Sorodne vsebine

I.CANNA.BLOG

Doc. ddr. Marko Šetinc Planet ali plastika? SEPTEMBER 2020
Mag. Gorazd Reberšak, ekonomija, MBA Konopljarska panoga v Sloveniji se vse bolj povezuje AVGUST 2020