English
Deutsch
Konoplja in odvisnost
Datum prispevka: 04.10.2019
''Obstajajo številna zdravstvena stanja, pri katerih zdravniki uspešno predpisujejo konopljo, odvisnost pa se razvije le redko.''
Univ. prof. dr. Otto Lesch
UK za psihiatrijo in psihoterapijo Dunaj, predsednik AUSAM
Terapije s cvetovi konoplje in različnimi kanabinoidi je bila v zgodovini ali zelo hvaljena ali demonizirana. Poleg številnih znanstvenih objav obstaja tudi veliko anekdotičnih poročil o konoplji, pri čemer pa se je nevarnost te rastline v medijih – z vidika strokovnjaka za odvisnost – večkrat poudarjala z negativnimi anekdotami. Pri tem je seveda treba upoštevati nekatera pomembna dejstva, kot denimo to, da so odvisnosti zelo heterogena skupina bolezni, in četudi uporabljene snovi kažejo podobnosti z opojnimi substancami, med njimi obstajajo pomembne razlike.
Obstajata dve pomembni teoriji o odvisnosti, o katerih strokovna javnost diskutira že več kot 50 let. Prva je zelo znana gateway drug theory. Ta temelji na hipotezi, da se odvisnost od substanc s farmakološkim delovanjem, kot so tobak, alkohol ali konoplja, pojavi zelo hitro in povzroča zlorabo in zasvojenost že po enkratnem odmerku ali po kratkem obdobju uporabe. Jemanju "lahke" droge sledi zloraba "trdih" drog. Pogosto se uporabo konoplje krivi za poznejšo zlorabo drugih drog, kot sta kokain ali heroin. Pokazalo pa se je tudi, da 95 % uporabnikov konoplje zlahka preneha z uporabo po enem letu brez kakršnega koli zdravljenja. Novejše študije so pokazale, da lahko že uživanje cigaret in alkohola povzroči kasnejšo zlorabo prepovedanih drog, ne kasnejše uživanje THC-ja. Uporaba tobaka in alkohola pri mladostnikih povečuje verjetnost, da bodo kasneje uživali konopljo ali druge prepovedane droge. Povezava med zgodnjo uporabo alkohola ter kasnejšo uporabo konoplje je trdnejša, povezava konoplje z drugimi drogami pa veliko šibkejša.
Druga teorija je Cummulative Risk Behaviour Theory in je v mnogih spektrih kontroverznejša. Ta teorija trdi, da je uporaba psihoaktivnih snovi odvisna od medsebojnih vplivov številnih dejavnikov tveganja. Empirične mednarodne študije so pokazale pomemben vpliv dejavnikov, kot so osebnost, spol, starost, izobrazba in družinska struktura, na uživanje prepovedanih drog. Ta teorija ranljivosti pravi, da primarne vulnerabilnosti povzročijo, da posamezniki iščejo in uporabljajo droge kot način samozdravljenja. Ta pogled je zelo zapleten, vendar v mnogih pogledih bolj utemeljen.
Če se za jasne indikacije uporabljajo narkotiki, kot na primer opiati ali kanabinoidi za bolečino ali benzodiazepini za epilepsijo, se lahko sicer razvije potreba po povečevanju odmerka oz. lahko potrebo po višjih odmerkih narekuje sam razvoj bolezni z več bolečine, vendar se zasvojenost – če niso prisotni mnogi drugi dejavniki tveganja – skoraj nikoli ne razvije. Tovrstni bolniki običajno niso mladi, tveganje za zasvojenost pa je tem večje, čim mlajši so uporabniki. Če pretehtamo vsa ta dejstva, konoplje nikakor ne moremo prištevati med vstopne droge in bi se jo moralo ob jasnih in dokazanih indikacijah predpisovati tako kot katero koli drugo zdravilo. Če pa govorimo o zmanjševanju t.i. rekreativne uporabe konoplje, je v prvi vrsti pomembno, da spremenimo javno podobo te rastline. Konoplja je zel, ki raste povsod po svetu in je primerna za proizvodnjo celuloze in papirja, uporabna je tudi kot hrana, mazilo in še za marsikaj. Konoplja ni neka "posebna" snov in se že uporablja v medicini – tako kot tudi številne druge rastline – ter ima nizek potencial za zasvojenost in dober potencial za protibolečinsko terapijo za hudo bolne, zato spada v lekarno, ne pa na seznam prepovedanih substanc.
Poznavanje psihiatričnih in psiholoških raziskav o odvisnosti ter pravilno tolmačenje le-teh je v vedno bolj aktualnih razpravah o konoplji nujno. Celo zdravniki imajo malo znanja o konoplji in kanabinoidih, uporabi, učinkih ipd., zato smo v avstrijskem društvu za medicino odvisnosti ob podpori avstrijske zdravniške zbornice v Vösendorfu pri Dunaju organizirali strokovno-izobraževalni dogodek*, tj. predavanja (KT) in razpravo, kamor so 10. oktobra 2019 vljudno vabljeni zdravniki iz celotne EU ter drugi zdravstveni delavci oz. strokovnjaki, ki so ključni za razvoj področja v dobrobit pacientov.
