I.CANNA.BLOG

Ko predsodki dominirajo pravicam

Datum prispevka: 01.03.2019

Beseda konoplja mnogokateremu strokovnjaku dviguje pritisk, ko pa terminu dodamo še besedo zdravljenje, stvar eskalira. Debata se preusmeri v sklicevanje na kazenski zakonik in etično ravnanje, kar ustvari prostor za kriminalizacijo uporabnikov in s tem bolnikov. Na področju uporabe kanabinoidov se pogled in diskusija v glavnem preusmerjata od pozitivnih učinkov in potencialov rastline k prevladujočim negativnim družbenim prepričanjem, na raven predsodkov, stereotipov, mitov in zablod o zasvojenosti in zlorabi. Retorika, ki se uporablja, odraža strah in nevednost in postane podlaga za strokovno argumentacijo nesprejemljivosti legalizacije ali regulacije. Če se kdo odloči za uporabo rastline v zdravstvene namene, je v trenutku podvržen moralnemu obtoževanju. Domnevna »neetičnost ravnanja« onemogoča zdravljenje otrokom in mladim, kazenski pregon pa grozi staršem ali odraslim osebam, ki se odločijo za tovrstno pomoč svojim bližnjim. V tej zablodi strokovnih nestrinjanj pa še vedno ostajajo bolniki, katerih glas je preslišan in katerih usodo krojijo drugi. Spregledajo se pravice ljudi do lastnega odločanja o svojem življenju in načinu zdravljenja. Konec koncev je tudi ohranjanje življenja vodilna vrednota ne samo zdravnikov, temveč tudi naše družbe. A prav nasprotno, tistega, ki sprejme to ne tako lahko pot zdravljenja, družba in posamezniki označijo kot narkomana, razpečevalca ali ponudnika, ki sili druge v narkomanijo. Kljub številnim raziskavam, ki dokazujejo zdravilne učinke kanabinoidov, ti še vedno ostajajo stvar prepovedi oziroma delne legalizacije, ki za ljudi s specifično klinično sliko še vedno pomeni iskanje zdravila na črnem trgu in nenadzorovano uživanje. Navkljub legalizaciji uživanja določenih kanabinoidov v medicinske namene in kljub dobrim praksam iz tujine peščica posameznikov temu še vedno nasprotuje in s pomočjo lastnih kanalov moči preprečuje urejanje področja. Posledično se širi črni trg, ki mu tovrstna retorika omogoča zaslužke in milo rečeno bogatenje na račun bolezni, ki pa ne predstavlja etične in moralne dileme, saj se je človek sam odločil za kriminalno dejanje. Hkrati se v vsej tej zmedi pojavlja vrsta ponudnikov, ki nekritično ponujajo izvlečke iz konoplje kot čudežno zdravilo. Trg postaja preplavljen z izdelki dvomljive kakovosti in s tem se strokovni in z dejstvi podprti uporabi rastline za zdravstvene namene dela dodatna škoda. Povedano drugače: posamezniku je omogočena pravica izbire, ki pa je omejena s pravico dostopnosti in legalnosti. Posameznik lahko uživa in uresničuje svojo pravico do zdravljenja in zdravja le do tiste meje, kot jo določa relevantno posamezen strokovnjak in ki odraža tudi poznavanje ali pa nepoznavanje učinkov kanabinoidov na zdravje. Tako se lahko zgodi, da kljub temu da neko predpisano zdravilo učinkuje slabše in povzroča hujše stranske posledice, ne bodo predpisani izdelki iz kanabinoidov. Še več, ko orodja in znanje uradne medicine odpovedo in tudi takrat, ko zadeva postane brezizhodna, posamezniku ne omogočimo pravice iskanja alternativ in s tem uživanja kabinoidov. Hkrati s tiščanjem glave v pesek in odvračanjem pogleda od potencialov uporabe rastline za zdravstvene namene odvračamo tudi možnost raziskovanja in odkrivanja novih zdravil, metod in pristopov zdravljena. Medicinska etika postane črka na papirju, ki ne izčrpa (ne sprejema) vseh možnih oblik zdravljenja in znanja; zdravniki so nenazadnje zavezani k spoštovanju zakonodaje in uradnih doktrin ...  S tem v zdravstvu, podobno kot v socialnem delu, pristanejo strokovnjaki prav tako potisnjeni med nemočne, tiste, ki so razpeti med etičnimi načeli stroke in zakonodajo, ki onemogoča uresničevanje teh načel. Življenje posameznika pa izgubi vrednost, saj »ni v skladu z obstoječo zakonodajo«.