Premiki v Moldaviji

Datum prispevka: 06.10.2017

''Glede na nedavni napredek verjamem, da čaka to rastlino in njene aktivne učinkovine oziroma uporabo teh v medicinske in raziskovalne  namene bolj svetla prihodnost tudi v Moldaviji.''

Moje osebno zanimanje za zdravljenje s kanabinoidi se je začelo na konferenci na Nizozemskem leta 2009, kjer sem sodeloval s prispevkom na Mednarodni konferenci študentov medicine v Leidnu in prvič slišal o medicinskih lastnostih kanabinoidov. Kasneje sem se tej temi posvetil med magistrskim študijem humane fiziologije v Kišinjevu v Moldaviji, kjer sem proučeval endokanabinoidni sistem pri ljudeh. Prepričan sem, da lahko fitofarmakologija v širšem smislu in kanabinoidna farmakologija ponudita zanesljivo alternativo za zdravljenje različnih indikacij in primerov, pri  katerih pristopi klasične medicine ne dajo pričakovanih rezultatov, in zato mislim, da bi vlada morala pacientom omogočiti dostop do takšnega načina zdravljenja, če zdravnik presodi, da je to za pacienta pravilen pristop.

Konoplja, konopljina smola, konopljino olje in THC so v Moldaviji v skladu z vladnim odlokom iz leta 2004 (1,2) vključeni v prvo skupino psihotropnih snovi. V to skupino spadajo zelo nevarne snovi, ki se ne uporabljajo v medicini, skladno s klasifikacijo drog Združenih narodov iz leta 1961, 1971 in 1988. V skladu z vladno odredbo iz leta 2006, ki ureja seznam psihoaktivnih snovi in rastlin ter njihove količine, se kot velika količina štejejo: več kot 2 g posušene konoplje, več kot 10 g zelene konoplje, več kot 0,5 g hašiša ter več kot 0,05 g konopljine smole in olja. Po Kazenskem zakoniku Republike Moldavije je kazen za trgovanje z velikimi in zelo velikimi količinami drog 15 let zapora. Statistika kaže, da je več kot 80 % kazenskih primerov povezanih s konopljo in pri tem gre pri več kot 65 % primerov za količine do 10 g konoplje. Zgornja meja med veliko in zelo veliko količino v Moldaviji za konopljo je 500 g. Obstaja pa še en pomemben vidik, in sicer, da organi pregona menijo, da konopljina smola nastane kot  posledica zgorevanja konoplje in da se nalaga na pripomočkih za kajenje, kar pa ne drži.

Ne glede na navedeno pa v zadnjem času opažamo napredek. V Moldaviji se je več državnih uradnikov javno izreklo, da sprejemajo konopljo kot rastlino z medicinskim potencialom, čeprav predvsem posredno. Nekateri imed teh so tudi člani parlamenta, kot je dr. Vladimir Hotineanu, ki je v letu 2012 izdal knjigo z naslovom »Zdravilne rastline«, ki vsebuje tudi kratko poglavje o konoplji in njenem pomenu za medicino. Drug tak državni uradnik je Gheorghe Brega, ki je pred politično kariero delal kot zdravnik in je trenutno predsednik Nacionalne komisije za boj proti drogam. Leta 2013 je predlagal zakon, ki bi omogočal uporabo različnih psihotropnih snovi za medicinske namene vključno s konopljo, vendar predlog ni bil sprejet.

Sam sem imel kot psihiater in tudi kot član Mednarodnega združenja za kanabinoidna zdravila (3) kratko predstavitev na prvi tiskovni konferenci o konoplji v medicinske namene v Moldaviji. Organizirana je bila v sklopu 4. Jugovzhodnega foruma evropskega zdravstvenega ministrstva (4), ki je potekal v Kišinjevu. Forum (5) je poleg drugih obravnaval tudi tematiko preprečevanja uporabe prepovedanih drog in zaščito državljanov. Glavni cilj tiskovne konference je bil osveščanje splošnega prebivalstva in državnih organov o konoplji, ekstraktih konoplje in njenih sestavinah, kot so kanabinoidi in terpeni, npr. THC, CBD, limonen, beta-caryophyllene in drugi, ki so primerni za medicinsko uporabo. Na forumu je sicer sodelovalo devet držav, na tiskovni konferenci pa je bilo največ razprave namenjene dvema sodelujočima državama, in sicer Makedoniji in Izraelu. Ti državi sta namreč spremenili zakonodajo glede proizvodnje, distribucije, posedovanja, prodaje in dostopa do proizvodov, ki vsebujejo konopljo za uporabo v medicinske namene, Izrael pa je hkrati ena izmed vodilnih držav glede standardizacije, raziskav in razvoja konoplje za uporabo v medicinske namene.

Sam sem na tej tiskovni konferenci kot član IACM na kratko predstavil svoje osebno neodvisno poročilo o konoplji v medicini, ki je bilo še istega dne posredovano ministrstvu za zdravje za nadaljnjo obravnavo in za preučitev možnosti prerazvrstitve konoplje in delta 9-tetrahidrokanabinola v Moldaviji, kar bi v prihodnje omogočilo zdravljenje s konopljo.

Romunija in Ukrajina, sosednji državi Moldavije, sta v letu 2005 oziroma 2016 prekvalificirali konopljo in njene izvlečke v drugo skupino psihotropnih snovi. Premiki na tem področju so se začeli, ko so ukrajinski uradniki spremenili stališče in ko je vodja državne službe za nadzor drog izjavil, da je njihova država pripravljena sodelovati pri implementaciji večjih sprememb, ki bodo omogočile, da bo konoplja postala dostopna bolnikom, ki jo potrebujejo.

Tudi v 38. Poročilu o srečanju Strokovnega odbora za odvisnost od drog ZN (6) lahko zasledimo pozitivne premike, saj  je v njem jasno nakazano zanimanje za uporabo konoplje v medicini, hkrati pa so na srečanju – kar je še pomembneje – napovedali, da bo Strokovni komite za odvisnost od drog (7) za Generalni sekretariat Združenih narodov in za Urad Združenih narodov za droge in kriminal (8) pripravil ekskluzivno poročilo o konoplji, usmerjeno v njene zdravstvene lastnosti in neželene učinke. Strokovnjaki menijo, da bi to lahko bil zgodovinski korak k dekriminalizaciji in prekvalifikaciji konoplje po vsem svetu.

Glede na nedavni napredek verjamem, da čaka to rastlino in njene aktivne učinkovine oziroma uporabo teh v medicinske in raziskovalne  namene bolj svetla prihodnost tudi v Moldaviji.

(1) Vladni odlok št. 1088.
(2) Ustava moldavskega parlamenta št. 382 iz leta 1999.
(3) International Association for Cannabinoid Medicines (IACM).
(4) 4th South-Eastern Europe Health Ministerial Forum.
(5) http://www.euro.who.int/en/media-centre/events/events/2017/04/4th-south-eastern-europe-health-ministerial-forum-health,-well-being-and-prosperity-in-south-eastern-europe-by-2030-in-the-context-of-the-2030-agenda-for-sustainable-development
(6) 38th Meeting Report of Expert Committee on Drug Dependencies UN
(7) Expert Committee on Drug Dependence ECDD
(8) United Nations Office on Drugs and Crime UNODC

Sorodne vsebine

I.CANNA.BLOG

Rastko Križančič Pot do zavedanja NOVEMBER 2017
mag. Stanislav Grosu, dr. med. Premiki v Moldaviji OKTOBER 2017
mag. Alenka Zapušek Konoplja in nega kože – (kako) gre to skupaj? JULIJ 2017
Biljana Dušić, dr. med. Konoplja v indijski tradicionalni medicini, ajurvedi JUNIJ 2017
prof. dr. Miha Javornik Ruska konoplja - enoletnica, ki ni nikoli pozebla? APRIL 2017
Tomaž Gantar, dr. med. Kdo onemogoča uporabo konoplje za zdravljenje? MAREC 2017
mag. Michael Carus Zakaj je tako pomembna razumna regulacija CBD? FEBRUAR 2017
dr. Igor Šoltes Zmagovalka ameriških volitev je … konoplja! JANUAR 2017
Mama hčerke s hudo obliko epilepsije Zdravniki, ne bojte se konoplje DECEMBER 2016
David L. Nathan, dr. med., DFAPA Nasprotujemo vojni proti konoplji NOVEMBER 2016
Pavel Kubu, dr. med. Varnost uporabnikov! OKTOBER 2016
doc. dr. Tanja Bagar Uvod v I.CANNA.BLOG SEPTEMBER 2016