I.CANNA.BLOG

Konoplja v indijski tradicionalni medicini, ajurvedi

Datum prispevka: 02.06.2017

Kot divja rastlina konoplja raste v Himalaji, v Indiji od Kašmira na zahodu do izza Assama na vzhodu – ampak divje raste tudi v Iranu in po vsej zahodni in centralni Aziji. Že latinsko ime konoplje – Cannabis indica, pozneje Cannabis sativa – priča o tem, da je konoplja doma v Indiji in zato tam tudi tradicionalno v uporabi. V Indiji in drugod je danes konoplja udomačena in se jo najpogosteje goji v tropskih in subtropskih legah.

V Indiji je bila konoplja prvič omenjena pred nekaj tisočletji v Atharva vedi, pa vendar jo do srednjega veka ajurvedski teksti ne omenjajo. V ajurvedi je konoplja znana pod imenom vijaya ("tista, ki osvaja, zavojuje") in siddhi ("moč", "izredna subtilna moč", "uspeh"). Ajurveda pozna delovanje treh terapevtskih oblik konoplje, ki nosijo različna imena in delujejo nekoliko različno. Bhang je ime za liste ženskih in moških rastlin in ponekod s tem imenom poimenujejo tudi cvetove moških rastlin. Z imenom ganja (v izgovoru "gandža") označujejo cvetoče vršičke ženskih rastlin, charas pa je naziv za rezin (smolo) rastline, ki ga naravno izločajo listi, steblo in plodovi rastlin, ki rastejo v gorah na nadmorski višini med 2000 in 3000 metri. Pa vendar obstaja kar nekaj zmede glede teh poimenovanj – v južni in zahodni Indiji se je razlika v pomenu med bhang in ganja tako rekoč izgubila: ganja je naziv za konopljo na splošno, vključno z listi, z imenom bhang pa ponekod poimenujejo pijačo iz ganje ...

V indijski farmakopeji so vsi deli rastline označeni kot narkotični do določene mere (najmočnejši narkotik vsebuje smola rastline, charas), različni rastlinski deli pa delujejo tudi stimulativno na prebavo, protibolečinsko, stimulativno na živčni sistem, sedativno, antispazmodično (sproščajo gladke mišice), diuretično (odvajajo vodo) in afrodizično. Rastlina je po svoji energetiki segrevalna in telo izsušuje. Pri zmernem jemanju deluje najprej kot stimulant živčnega sistema in močen afrodiziak, pozneje pa to delovanje preide v sedativno. Habitualna raba konoplje povzroča  neravnovesje vseh treh temeljnih fizioloških sil, kot jih pozna ajurveda (vata, pitta in kapha), in kot posledica tega nastaja stanje kronično slabše prebave, melanholije, spolne impotence in izgube telesne mase.

V ajurvedi se bhang učinkovito uporablja za zniževanje krvnega pritiska (ta terapija je običajno časovno omejena, dokler se s pomočjo drugih ajurvedskih postopkov krvni pritisk ne uravna), za zniževanje očesnega pritiska pri glavkomu (sok), za začasno krepitev oz. stimulacijo živčnega sistema ... Veliko severnoindijskih praktikov borilnih veščin, še posebej rvanja, jemlje bhang s pasto iz mandljev, pistacij, komarčka, črnega popra, žafrana, vrtničnih listov idr., kar zamešajo v hladno surovo mleko. Namen jemanja te paste je, da si uporabniki zagotovijo daljšo koncentracijo med naporno celodnevno vadbo in da ohranijo sposobnost, da ustrezno prebavijo ogromne količine hrane (njihova veščina namreč zahteva čim večjo telesno maso), ne da bi jim obilni obroki porušili zdravje. Sok svežih listov (bhang) se uporablja še kot zdravilo proti prhljaju in preventivno proti zajedavcem v laseh, pri bolečinah v ušesu in zoper infekcije in infestacije zunanjega sluhovoda. Sok deluje tudi diuretično, zato ga uporabljajo pri vnetjih mehurja in ledvičnih kamnih. Prah zmletih posušenih listov posipajo po svežih ranah, da bi pospešili celjenje oz. nastanek granulacijskega tkiva. Obkladke iz paste zmečkanih svežih listov dajejo na kožo pri različnih kožnih infekcijah in izpuščajih, kot so šen (erysipelas), vodene koze, ekcemi itd., ter tudi pri nevralgijah (herpes zoster). V kombinaciji s še drugimi zelišči (npr. z muškatnim oreščkom) se bhang uporablja tudi zoper drisko, čeprav se v ta namen kdaj pa kdaj uporablja tudi ganja – prav tako v kombinaciji z muškatnim oreščkom in medom. Z zelišči, ki ugodno delujejo na prebavo (indijska kumina, komarček, janež ...), je bhang izvrsten za spodbujanje apetita in prebave, z afrodizičnimi zelišči in živili (žafran, mandlji, orehi, sezam ...) je izvrsten afrodiziak, če pa se listi mešajo s tobakom, bhang zmanjšuje apetit in deluje antiafrodizično. V teh primerih (v ajurvedi je tovrstna uporaba mešanic zelišč, ki s svojo sestavo modificirajo posamična delovanja zelišč, običajna) je delovanje konoplje modificirano z drugimi rastlinami v mešanici.

Kot smo že omenili, ima najmočnejše narkotično delovanje charas, smola rastline, ki jo v ajurvedi uporabljajo (začasno) pri kroničnih nespečnostih, pri privzdignjenih, agresivnih in maničnih stanjih v psihiatriji, pri bolečinah v terminalni fazi tuberkuloze in rakavih obolenj ter pri težkem kašlju, kot je na primer oslovski, ali suhem kašlju bolnikov s karcinomom dihal. Za razliko od opija, ki se prav tako tradicionalno uporablja v teh primerih, charas ne povzroča slabosti, izgube apetita, zaprtja ali glavobola in ga zato ajurvedski zdravniki raje uporabljajo.

Viri:
Robert Svoboda – Ayurveda, Life, Health and Longevity
The Indian Materia Medica