Planet ali plastika?

Datum prispevka: 15.09.2020

''Plastika iz konoplje in drugi biokompoziti vzbujajo vedno več zanimanja, saj je konoplja enoletna rastlina z velikim hektarskim donosom (»raste kot konoplja«) in čisti obnovljivi vir.''

Razširjenost plastike, pridelane iz fosilnih neobnovljivih virov, je na našem planetu tako enormna in zaradi počasne razgradljivosti obremenjujoča za ekosisteme, da je prišlo do širšega splošnega konsenza in akcij, ki pozivajo k reševanju tega problema. Problematika je prodrla tudi v nacionalne in mednarodne politične strukture (npr. prepoved brezplačne uporabe lahkih nosilnih plastičnih vrečk). Leta 2019 je Evropski parlament z veliko večino sprejel pravila, v skladu s katerimi bodo v EU do leta 2021 prepovedani plastični izdelki za enkratno uporabo, kot so plastični pribor, krožniki, slamice, vatirane palčke ipd. Spodbujata se povečanje recikliranja in večja odgovornost proizvajalcev, prisotno pa je tudi kritično ozaveščanje, s katerim se spreminjajo pogledi in vsakdanje navade uporabnikov. Tak globalni primer predstavlja tudi 22-sekundni video National Geographic, ki na kratko in subtilno opominja, da je čas za izbiro med planetom in plastiko (»Planet or Plastic«).

Vse navedeno predstavlja gospodarske izzive in priložnosti, ki so bolj ali manj uspešno usmerjene v iskanje alternativnih možnosti z uporabo naravi prijaznejših materialov. Na tem področju se industrijska konoplja kaže kot zelo dobra alternativa. Industrija s konopljinimi izdelki je namreč v porastu ne le zaradi visokega pridelka semen, ampak tudi zaradi visokega pridelka biomase. Na hektarju konopljinega polja zraste okrog 500 kg jedilnega semena, 500 kg cvetov in 5.000 kg stebel ali konopljine slame. Slednje lahko predelamo v surovino za papir, tekstil, gradbene materiale in plastiko.

Plastika iz konoplje in drugi biokompoziti vzbujajo vedno več zanimanja, saj je konoplja enoletna rastlina z velikim hektarskim donosom (»raste kot konoplja«) in čisti obnovljivi vir. Konopljina plastika, narejena z biorazgradljivimi polimeri, je namreč biorazgradljiva. V prid uporabi konoplje v opisane namene govorijo tudi dejstva, da za fosilna goriva velja popolnoma nasprotno, saj so količine teh goriv omejene, se hitro zmanjšujejo in spadajo med neobnovljive vire energije. Običajna plastika, narejena iz te surovine, ni biorazgradljiva, njeno razkrajanje pa traja izjemno dolgo.

Ideja o industrijski uporabi konoplje še zdaleč ni nova. Pravo odkritje v avtomobilski industriji se je zgodilo v letu 1941, ko je Henry Ford predstavil avto, ki je bil v veliki meri izdelan iz konopljine plastike (»Plastic hemp car«). Črno-beli posnetek dogodka prikazuje vožnjo ličnega avtomobila tedanjega časa, posnetek pa se zaključi z nekaj močnimi udarci z velikim kladivom po avtomobilu, ki ga ne poškodujejo. Konopljina vlakna so namreč izredno močna, kar se odraža tudi v trdnosti konopljinih plastičnih izdelkov, ki je nekajkrat večja od polipropilena in še bolj od avtomobilske pločevine. Od slednje je tudi lažja, kar vpliva na manjšo porabo goriva. Konoplja je uporabna tudi za notranjost avtomobila, njena semena pa za biogorivo, ki je poganjalo Fordov avto že pred skoraj 80 leti. Izkoriščanje naravnih in lahkih materialov v avtomobilski industriji je že nekaj let čedalje aktualnejše. Tako so npr. pri izdelavi BMW i3 uporabili kompozit konopljine plastike, pri izdelavi Mercedes-Benza C pa določene sestavne dele. Uporaba konopljinih vlaken oziroma plastike se povečuje tudi v gradbeni industriji.

Vedno več poudarka na globalni, regionalni in lokalni ravni je namenjeno konceptu trajnostnega razvoja. Kje pa je problem? Zakaj tako perspektivna rešitev še ne zaživi? Zaradi majhnih proizvodnih kapacitet v primerjavi z običajno plastiko iz fosilnih goriv je cena produktov previsoka, sistemi za predelavo plastike pa niso optimizirani na to surovino. Za pospešitev razvoja in večanja proizvodnih kapacitet so nujno potrebni strateški plani na ravni EU in nacionalnih držav, kot tudi finančne spodbude (subvencije) za razvoj plastike in produktov iz industrijske konoplje. Optimizirati je potrebno celotni proces, od gojenja industrijske konoplje do končnega produkta. Potencial uporabe industrijske konoplje je ogromen, vendar nujno potrebuje spodbude, da zaživi. Na ta način se bodo povečale kapacitete in znižali stroški proizvodnje. Na podoben način so že povečali proizvodnjo obnovljivih virov energije s fotvoltaiko, kjer se je cena panelov posledično zelo znižala. Industrijska konoplja ima velik potencial kot  naravni vir surovin in rešitev za mnoge okolijske probleme s katerimi se srečujemo. Rabimo le jasno odločitev, da podpremo njeno uporabo in jo izkoristimo sebi in planetu v prid.

Sorodne vsebine

I.CANNA.BLOG

Doc. ddr. Marko Šetinc Planet ali plastika? SEPTEMBER 2020