Konopljarska panoga v Sloveniji se vse bolj povezuje

Datum prispevka: 19.08.2020

''Država mora identificirati konopljarstvo kot strateško pomembno panogo trajnostne naravnanosti, saj smiselno dopolnjuje tudi krovni gospodarski strateški dokument Strategija razvoja Slovenije 2030.''

Proizvajalci CBD-ja smo v začetku letošnjega leta ustanovili gospodarsko interesno združenje Cannagiz. Prizadevali si bomo za demokratičen dialog z oblastjo, zato da se končno prične urejati poslovno okolje. Konopljarstvo je bilo s strani dosedanjih vlad deležno bodisi ignorance bodisi sistematičnega uničevanja, zato je danes slovenska konopljarska zakonodaja ena najbolj zastarelih v EU, panoga pa posledično globalno nekonkurenčna. Združenje si bo prizadevalo urediti nekatere najbolj pereče probleme, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlada Republike Slovenije nima vpogleda v smernice na svetovnem konopljarskem trgu. Panoga, ki trenutno zaposluje že okoli 200 ljudi in ustvari preko 50 milijonov evrov prometa pa nima kompetentnih sogovornikov na vladni strani.

Največjo odgovornost za gospodarsko škodo, ki se povzroča, nosi Ministrstvo za zdravje, saj že vrsto let ne izvaja sklepov pristojnega odbora Državnega zbora o ureditvi področja (oktober 2016, februar 2018, april 2019).  

Levji delež odgovornosti nosi tudi Ministrstvo za kmetijstvo. Pred dobrim letom je enostransko prekinilo dialog s konopljarsko zadrugo Konopko pri usklajevanju Pravilnika o gojenju konoplje. Do takrat je zadruga vodila dialog kot legitimni predstavnik kar 150 članov, ki jih združuje pod svojim okriljem. Okoliške države so nas z ukrepi prehitele. Naj navedem le nekaj ilustrativnih primerov:

  • Hrvaška je aprila 2019 zakonsko uredila komercialno gojenje medicinskega kanabisa, pri nas pa z administrativnimi ovirami preprečujemo celo gojenje za raziskovalne namene.
  • Italija je omogočila gojenja industrijske konoplje pod posebnimi pogoji za medicinske in industrijske namene z do 0,6 % THC, kar predstavlja konkurenčno prednost tako z vidika količine kot tudi kakovosti pridelka.
  • Avstrija omogoča gojenje s potaknjenci ter dovoljuje gojenje najsodobnejših vrst industrijske konoplje in tudi uvoz semen iz ZDA.

Slovenska država pa na področju konopljarstva v zadnjih letih ni sprejela še niti enega zakona ali podzakonskega akta, ki bi urejal področje. Vlada RS neuravnoteženo zastopa le ozke interese farmacevtske industrije. Po uradno dostopnih podatkih se je samo januarja 2020 v Državnem zboru RS zvrstilo kar 58 lobističnih obiskov iz domačega farmacevtskega podjetja v lasti mednarodne korporacije.

V Sloveniji je dovoljena prodaja in proizvodnja zgolj farmacevtsko sintetiziranega CBD. Po drugi strani pa smo proizvajalci naravnega CBD obravnavani v skladu zakonodajo, ki ureja organizirano proizvodnjo in promet z drogo.

V Sloveniji poleg pravnega okolja za konkurenčen nastop na mednarodnih trgih potrebujemo tudi podporno državno infrastrukturo, Tu gre predvsem za podporo s strani ministrstev, inštitutov, fakultet itd. Zaenkrat javna infrastruktura in znanje v javnem sektorju ne obstajajo. Izstopa dejstvo, da se na medicinski fakulteti še vedno ne poučuje o človekovem endokanabinoidnem sistemu, čeprav se kot samostojno poglavje v medicini razvija že od konca osemdesetih let. Odkritje endokanabinoidnega sistema pa ima za medicino tako daljnosežne posledice, da je njegovo odkritje verjetno vredno Nobelove nagrade. Tudi na biotehniških in podobnih fakultetnih programih se konoplje ne obravnava enakovredno ostalim kulturnim rastlinam.

V Sloveniji ni jasnega in v skladu z znanstvenimi dognanji usklajenega nabora zdravstvenih indikacij za predpisovanje kanabinoidnih pripravkov. Država pa ni vzpostavila niti transparentnega sistema za financiranje kanabinoidnih zdravil iz zdravstvene blagajne. Danes se povračila za kanabinoidna zdravila na beli recept odobravajo stihijsko in nikomur ni znano, kakšni so kriteriji.

Medtem ko stroka znotraj javnega sektorja medicinsko vrednost konoplje bodisi ignorira bodisi negira pa je v privatnem sektorju stanje drugačno. Strokovnjaki s področja so v Ljubljani oktobra lani, kot tudi leta poprej, organizirali mednarodni simpozij Konoplja zdaj, kjer so predavale svetovne avtoritete s področja kanabinoidov. Pokrovitelj dogodka je bil tudi predsednik republike, vendar se dogodka zaposleni v javnem zdravstvu niso udeležili. Dogodka se niso udeležili niti ključni državni uradniki, ki so zaradi nepoznavanja tematike osebno odgovorni za alarmantno stanje v konopljarstvu.

Država mora identificirati konopljarstvo kot strateško pomembno panogo trajnostne naravnanosti, saj smiselno dopolnjuje tudi krovni gospodarski strateški dokument Strategija razvoja Slovenije 2030. Nenazadnje, Sloveniji grozijo več deset milijonske kazni s strani EU zaradi neizpolnjevanja zavez za zmanjševanje ogljičnih emisij.

Sorodne vsebine

I.CANNA.BLOG

Doc. ddr. Marko Šetinc Planet ali plastika? SEPTEMBER 2020