Zmagovalka ameriških volitev je … konoplja!

Datum prispevka: 06.01.2017

''Prepričan sem, da bi ustrezni novi predpisi ter intenzivnejše povezovanje vseh deležnikov lahko prispevalo k temu, da bi Slovenija v največji možni meri izkoristila potencial, ki ga ponuja konoplja.''

»Ameriške volitve? Velika polomija. Velika zmagovalka volitev? Konoplja.«
Takole se glasi uvod v prenekaterih člankih ameriških medijev, objavljenih dan po zgodovinskih volitvah. Ob predsedniških volitvah so namreč Američani v devetih zveznih državah glasovali še o legalizaciji konoplje, ki je sedaj dovoljena v osmih državah. Novi ukrepi za legalizacijo pomenijo, da poslej skoraj četrtina Američanov živi v državah, kjer je rekreativna uporaba konoplje zakonita. Obenem so na Floridi, v Arkansasu, Severni Dakoti in v Montani izglasovali uporabo konoplje v medicinske namene, te sedaj skupaj štejejo že 29 držav. Zakoni, ki v teh državah omogočajo uporabo konoplje ali konopljinega olja, so resda različni, nekateri bolj, drugi manj restriktivni, a skupno jim je, da so oblasti zaradi široke javne podpore prepoznale pozitivne učinke legalizacije v medicinske namene.

Pozitivni učinki pa se ne merijo zgolj v olajšanju življenja številnih bolnikov s težkimi kroničnimi boleznimi, zdravljenju bolezni in bolezenskih stanj, temveč pomeni regulacija tudi ustrezno obdavčitev in s tem multiplikativne pozitivne učinke na javne finance. Stigmatizacija in prohibicija sta namreč v zgodovini vedno vodili v razrast črnega trga, s katerim mastno služi zgolj peščica privilegiranih. Na oktobrski seji parlamentarnega Odbora za zdravstvo je tudi predlagateljica legalizacije uporabe in pridelave konoplje v medicinske namene v Sloveniji Violeta Tomić izpostavila, da si po nekaterih ocenah z izdelki iz konoplje pomaga kar polovica slovenskih bolnikov z rakom, ki pa so prisiljeni izdelke pridobivati na črnem trgu. Pri tem se vzpostavlja več zaskrbljujočih vidikov, med njimi varnost, saj izvor izdelkov ali njihova sestava pogosto nista znana, bolniki, ki so že tako v slabšem položaju, pa so izpostavljeni še stigmatizaciji in kriminalizaciji.

In prav v dneh, ko pišem te vrstice, je v javni razpravi predlog nove uredbe*, s katero bi moralo Ministrstvo za zdravje slediti sklepom, ki jih je izglasoval Odbor za zdravstvo, in pravilnike spremeniti tako, da konoplja ne bi bila več v skupini najstrožje prepovedanih drog. Obenem bi ministrstvo moralo pripraviti podzakonske akte, ki bi tudi v Sloveniji dovolili pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene. S tem bi  omogočili samooskrbo in neodvisnost od multinacionalk, kar je v luči sprejemanja novodobnih prostotrgovinskih sporazumov še toliko bolj pomembno. Pomembno se mi zdi poudariti, da bi legalizacija medicinske rabe konoplje bolnikom omogočila tudi dostop do natančnih informacij o načinu uporabe, potrebnih odmerkih in možnih stranskih učinkih zdravila ter da je naklonjenost do takšnih sprememb pokazala tudi stroka. A kot je razvidno iz objavljenega dokumenta, predlog nove uredbe ne sledi sprejetim sklepom, saj konoplje ne izloča iz skupine najstrožje prepovedanih drog ter ne omogoča pridelave in predelave konoplje v medicinske namene. Sam obžalujem, da ministrstvo ni sledilo soglasno sprejetim sklepom Odbora za zdravje, katerih implementacija bi olajšala življenje mnogih bolnikov. Celo sosednja Avstrija je kljub bolj restriktivni zakonodaji že pred skoraj desetletjem sprejela zakon o uporabi konoplje v medicinske namene. Že ob ustanovni skupščini slovenskega združenja za konopljo za prehrambne in neprehrambne namene sem namreč izpostavil, da konopljo na evropskih tleh gojimo že več stoletij, bila je ena prvih kulturnih rastlin, ki jih je človek vzgajal za različne namene, a je bila vmes (pre)dolga desetletja zapostavljena. Glede na možnosti raznovrstne rabe ter z raziskavami podprte in dokazane pozitivne učinke je to resnična škoda, saj naj bi bilo po dostopnih podatkih iz konoplje mogoče ustvariti že več kot 70.000 različnih izdelkov za vsakdanjo rabo.

Prepričan sem, da bi ustrezni novi predpisi ter intenzivnejše povezovanje vseh deležnikov lahko prispevalo k temu, da bi Slovenija v največji možni meri izkoristila potencial, ki ga ponuja konoplja. Tu imam v mislih tudi pozitivne učinke na okolje. Konoplja je namreč ekološka surovina, primerna za razstrupljanje degradiranih in onesnaženih območij, ozdravi prst, je biorazgradljiva, uporabni pa so prav vsi njeni deli, zato odpadkov praktično ni. Za svojo rast ne potrebuje pesticidov in kemičnih substanc, zato je prijazna do okolja, saj ne onesnažuje podtalnice. Pridelava industrijske konoplje se v Sloveniji v zadnjih letih postopoma veča. Ta rastlina iz preteklosti za prihodnost, kot jo lahko nedvomno poimenujemo, torej predstavlja odlično priložnost za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Ob vsem tem pa gre tudi za korak v smeri bolj trajnostnega in ekološkega kmetijstva, ki varuje okolje, ohranja naravne vire, kulturno krajino in biotsko pestrost. Upam in želim si, da bi znali čim prej tudi v realnosti premostiti neutemeljene predsodke do konoplje, ki nimajo nič skupnega z realnostjo, saj bi bila izjemna škoda, če Slovenija ne bi znala prepoznati in izkoristiti njenih pozitivnih razvojnih potencialov.

*Op. ur: Prispevek je bil pripravljen v decembru 2016.

Sorodne vsebine

I.CANNA.BLOG

Prim. mag. Dušan Nolimal, dr. med. Kako psihoaktivna konoplja vpliva na možgane mladostnikov MAJ 2022
Prim. mag. Dušan Nolimal, dr. med. Bi legalizacija konoplje povečala verjetnost njene uporabe pri mladih? APRIL 2022
Prim. mag. Dušan Nolimal, dr. med. Konoplja, zmanjševanje škode in mladi MAREC 2022