I.CANNA.BLOG

Seme konoplje je prava zakladnica hranil, zato ni cudno, da so jih ljudje že zgodaj v evoluciji odkrili in jih med selitvami nosili s seboj ter tako, kot kažejo molekularno biološke analize, tudi širili po planetu.  V današnjem casu, ko se vsak dan pojavi nova »prava« dieta,  ko se išcejo redke eksoticne rastline kot superhrana, je morda ravno pravi cas, da znova odkrijemo »super« hrano tik pred domacim pragom.

 

Konopljina semena so velika 3 do 4 mm in prekrita s tanko lupino. Jedrca so bogata z beljakovinami, nenasicenimi mašcobnimi kislinami, prehranskimi vlakni ter nekaterimi vitamini (A, E, B1 …) in minerali (magnezij, železo, mangan, cink ...). Lupina vsebuje še dodatne minerale in prehranske vlaknine. Neolušcena semena v povprecju vsebujejo 20–25 % beljakovin, 20–30 % ogljikovih hidratov, 25–35 % olja, 10–15 % netopnih vlaknin in 2 % sladkorja, prav tako vsebujejo fenole, antioksidante idr. 

 

Prehranski strokovnjaki po vsem svetu si še danes (pre)veckrat nasprotujejo, kakšna prehrana je pravšnja za cloveka, soglasni pa so si glede treh stvari: nujno je povecano vnašanje omega 3 mašcobnih kislin, rastlinskih beljakovin in prehranskih vlaknin. In prav s konopljinimi semeni lahko zadostimo tocno tem trem potrebam. 

 

Semena konoplje vsebujejo esencialne mašcobne kisline, ki jih poznamo kot omega 3, 6 in 9. Naše telo teh mašcobnih kislin ne more samo sintetizirati, zato je njihov vnos s prehrano nujen. Nenasicene mašcobne kisline ne služijo le kot vir energije, ampak skrbijo za nemoteno delovanje organizma, rast in razvoj možganov, živcevja … Dejansko je vsaka naša celica obdana s tovrstnimi mašcobnimi kislinami. Poleg nasicenih mašcobnih kislin z obicajno sodobno prehrano zaužijemo znatno prevec tudi  omega 6 in premalo omega 3 mašcobnih kislin. Konopljino seme pa ima ugodno razmerje med omenjenimi omega mašcobnimi kislinami, in sicer 3 : 1. Mašcobne kisline iz semen se v našem telesu pretvorijo v eikozapentaenojsko kislino (EPA) in dokozaheksaenojsko kislino (DHA), ki imata protivnetne in antioksidantne ucinke ter s tem prispevata k izboljševanju celicnih funkcij. Gre za pomemben vir za ljudi, ki ne uživajo živalskih mašcob.   

 

Velik delež konopljinega semena predstavljajo beljakovine; seme vsebuje esencialne aminokisline – tiste, ki jih naše telo ne more sintetizirati, in konopljino seme je eno izmed redkih rastlinskih virov, ki jih vsebuje vseh devet. Edinstvena lastnost proteinov v konopljinem semenu je, da je kar 65 % vseh proteinov globularnih. Nobena druga rastlinska hrana jih ne vsebuje toliko. Zanimivo je, da vecino biokemijskega »dela« v našem telesu opravijo prav globularni proteini, med njimi encimi, protitelesa, nekateri hormoni, serumski globulin, fibrogin. Globularni proteini, ki jih vnašamo s hrano, so odlicni gradniki v našem telesu. 

 

Neolušcena konopljina semena so tudi dober vir vlaknin, saj vsebujejo tako topne kot netopne vlaknine. Prve v crevesju tvorijo želatinasto snov ter so hrana dobrim bakterijam (prebiotik), netopne vlaknine pa povecajo volumen vsebine crevesja in omogocijo hitrejši prehod hrane skozi prebavni trak.  

 

Konopljina semena pa niso vir kanabinoidov, ceprav veckrat obstaja zmotno prepricanje o tem. Velja pa pri uporabi neolušcenih semen dolocena previdnost iz drugih razlogov. Semenska ovojnica vsebuje poleg vitaminov in mineralov tudi nekatere zaviralce resorbcije hranil (fitinska kislina, tanini, saponini, tripsinski inhibitorji). Te snovi vežejo vitamine in minerale v obliko, ki je cloveško telo ne more izkoristiti. Temu se deloma lahko izognemo z namakanjem, kaljenjem in termicno obdelavo semen. 

 

Zaradi vsega naštetega si konopljina semena nedvomno zaslužijo, da jih vkljucimo v vsakdanji jedilnik. Odlicni kuharji in proizvajalci jih že spretno dodajajo v razlicna živila in nas potrošnike navajajo na ta pozabljen, vendar bogat vir hranilnih snovi.