Konoplja, rastlina s (pre)mnogimi imeni

Datum prispevka: 05.04.2019

''Zaradi mnogih izjemnih potencialov te rastline je čas, da začnemo odprt in strokovni dialog o tej rastlini in njenih učinkovinah, pri čemer želim opozoriti, da se naj navedeno začne že s (pravim) poimenovanjem.''

Silvija Zeman

Dr. Silvija Zeman
Agronomija, ekoremediacije, fitoterapija, Međimursko veleučilište v Čakovcu

Tako v svetu kot tudi v širši regiji je s konopljo povezanih veliko različnih imen, ki imajo večkrat različno definicijo, npr. konoplja, kanabis, trava, marihuana, gandža, indijska konoplja, industrijska konoplja, navadna konoplja, medicinska konoplja ... Veliko imen povzroča veliko zmede, prav tako pa rastlino spremljajo dolgoletna prohibicija in kriminalizacija ter mnogo z njo povezanih mitov in dezinformacij. V času globalizacije in dostopa do spletnih virov je še posebej težko ločiti dejstva od zmot, in eden od prvih korakov je, da si vsaj v osnovi razjasnimo, kaj ta rastlina sploh je in kaj ni.

Rastlino konopljo ali latinsko Cannabis sativa L. uvrščamo v botanični rod Cannabis, družino Cannabaceae (konopljevke), ki spada v red koprivovcev, razred dvokaličnic in deblo kritosemenk.
 
Predvideva se, da ta rastlina izvira iz mokrih območij v Aziji, človek pa jo je že zelo zgodaj spoznal, udomačil in začel gojiti za zelo širok spekter uporab. Zaradi dolge zgodovine sobivanja človeka in te rastline se je razvilo mnogo podvrst/sort konoplje, še posebej v zadnjem času, in danes jih je na tisoče z zelo spevnimi poimenovanji, kot denimo Banana Kush, Blue Dream, Gooberry, Hell’s OG, Jack the Ripper, ACDC ... Zaradi mnogih križanj, tako načrtnih kot tudi v naravi, je nedvoumna taksonomska razvrstitev težka in je še danes predmet mnogih strokovnih razprav.

Prva razvrstitev je razvidna iz Botanice Pinax Theatre Botanica iz leta 1623, avtorja Casparja Bauhina, toda že sredi 18. stoletja je Carl von Linnaeus dal novi okvir za nomenklaturo, opisano v Species Plantarum, kjer je konoplja opisana kot ena vrsta Cannabis sativa. Leta 1785 je  Lamarck predlagal dve vrsti konoplje, in sicer Cannabis sativa, vrsta, ki je prisotna predvsem za zahodu, in Cannabis indica, divja vrsta, ki raste v Indiji in sosednjih državah. Ta delitev je bila kmalu ovržena in Lindley je ponovno potrdil Linnaeusovo tezo, da obstaja le ena vrsta konoplje. Šele leta 1924 so v stroki predstavili novo vrsto Cannabis ruderalis, Schultes in sodobniki pa so 1974 utemeljili ločeno vrsto Cannabis indica. Tako smo dobili ločitev na tri vrste: sativa, indica in ruderalis. Razprava, ali resnično lahko postavimo ločnico med te tri vrste, pa se nadaljuje do današnjega dne.

Nov vpogled v to vprašanje so omogočila orodja molekularne biologije, ki so potrdila, da je pri obilici današnjih sort in križancev nemogoče oz. znanstveno neutemeljeno postaviti ločnico med sativo, indico in ruderalisom in da dejansko imamo le eno botanično vrsto, tj. Cannabis sativa L. Znotraj te vrste pa se rastline razlikujejo po vsebnosti aktivnih učinkovin, in zato govorimo o delitvi na kemovarje. Tudi poimenovanja industrijska konoplja, navadna konoplja ali medicinska konoplja praviloma povzročajo dodatno nepotrebno zmedo, saj gre za razlikovanje po namenu uporabe, poimenovanje pa sicer ne odraža niti botaničnih razlik niti razlik v razmerjih in količinah učinkovin. Tako se denimo pojem medicinska konoplja (medical cannabis) v različnih državah lahko razume precej različno, npr. v nekaterih to pomeni visoko vsebnost THC, v drugih visoko vsebnost CBD, v tretjih integralne produkte itd. Najpogosteje je poudarek na standardizaciji in na širšem razumevanju tega pojma, ki se tako ne omejuje zgolj na „medicinsko konopljo“ kot na snov, ampak na skupek različnih dejavnikov. Tudi pri pojmu industrijska konoplja obstajajo različna razumevanja, ki so vezana zlasti na (različno) nizko vsebnost THC-ja. Svetovni priznani strokovnjaki, med katere štejemo tudi dr. Hanuša in dr. Meiri, se strinjajo, da obstaja le ena botanična vrsta, tj. Cannabis sativa L, ki pa jih lahko ločujemo glede na vsebnost aktivnih učinkovin na kemovarje in po namenu uporabe.

Zaradi mnogih izjemnih potencialov te rastline je čas, da začnemo odprt in strokovni dialog o tej rastlini in njenih učinkovinah, pri čemer želim opozoriti, da se naj navedeno začne že s (pravim) poimenovanjem. Že pri tem nas čaka dosti dela, od mednarodnih konvencij dalje, začenši z (sicer zastarelo) Enotno konvencijo ZN o mamilih (1961), ki npr. dosledno ločuje med pojmom cannabis (cvetni vršički, socvetje) in cannabis plant (rastlina). Številne države so navedeno napačno uporabile in so na seznam prepovedanih drog v 1. skupino uvrstile kar celotno rastlino, s čimer so (ne)hote znatno prispevale k dodatni stigmatizaciji področja, kar pa je že druga problematika, ki presega namen tega prispevka.

Sorodne vsebine

I.CANNA.BLOG

Dr. Silvija Zeman Konoplja, rastlina s (pre)mnogimi imeni APRIL 2019
Asist. dr. Amra Šabić Ko predsodki dominirajo pravicam MAREC 2019
prof. dr. Tamara Lah Turnšek Konoplja - prepovedana zel ali obetajoče zdravilo? FEBRUAR 2019